Slovenski prejemniki posojil, vezanih na tečaj švicarskega franka, se vključujejo v združenje in bankam ter odgovornim sporočajo, da so jih zavedli in izkoristili njihovo stisko.
Evforiji najemanja kreditov v švicarskih frankih izpred nekaj let, ki so bili zaradi vse močnejšega evra zelo zaželena valuta, saj se je veliko Slovencev odločilo za zadolževanje, želijo narediti konec. Tako je bilo na včerajšnji novinarski konferenci razumeti predsednika novoustanovljenega Združenja Frank (Združenje za varstvo potrošnikov kreditojemalcev z valutno klavzulo Frank, op. p.) Aleša Majcenoviča in Aljo Pestar (Robert Jerala se je opravičil), ki so tovrstno izkušnjo doživeli na lastni koži. »Sredi prejšnjega meseca jeprišlo do posega švicarske nacionalne banke v prosti medvalutni trg, zaradi česar se je tečaj švicarskega franka zvišal za 15 odstotkov. To je resno ogrozilo slovenske kreditojemalce, ki so svoje stanovanjsko vprašanje v preteklih letih reševali z najemom kredita, vezanega na tečaj švicarskega franka,« je dejal Majcenovič in napovedal pomoč oziroma zaščito ljudi s t. i. pošastnimi krediti.
Obenem je povabil te kreditojemalce, da se jim javijo na stran na facebooku z naslovom Švicarski frank – vlakec smrti za kreditojemalce, kjer se jih je se povezalo že 3500. Vključitev v združenje je prostovoljna, saj želijo s čim večjim številom tistih, ki so prav zaradi posojila, vezanega na tečaj švicarskega franka, utrpeli veliko škodo, skupaj, na enem mestu, vplivati na državo in banke.
»Želimo dokazati, da je šlo za načrtno delovanje. Prepričani smo, da so nas banke prevarale oziroma namerno zavajale,« pa je bila neomajna Pestarjeva. Majcenovič ji je pritrdil in pristavil, da prizadeti kreditojemalci – v dveh dneh se je omenjenemu združenju pridružilo že okoli 600 ljudi – ne stojijo križem rok. »Vsem sporočamo, da nitislučajno nismo bili špekulanti. Reševali smo samo svoj stanovanjski problem. Banke so nas zavedle in izkoristile našo stisko. Jemali smo namreč kredite, ki so bili samo vezani na švicarski frank, četudi so bili izplačani v evrih, prav tako smo jih v evrih še odplačevali. A nikogar od nas niso primerno opozorili na morebitne nevarnosti, zato smo ogorčeni nad neodzivnostjo države in banke,« je še dejal Majcenovič.
V združenju ocenjujejo, da je podobnih usod v Sloveniji okoli 10.000, Pestarjeva pa je ob tem predstavila tudi svojo osebno izkušnjo. »S partnerjem sva leta 2007 vzela 64.000 evrov kredita, odplačala pa sva jih okoli 20.000 evrov, medtem ko trenutno glavnica znaša blizu 75.000 evrov. Na valutna tveganja nisva bila opozorjena, čeprav je bilo vsem jasno, da lahko pride do nekih nihanj, ne pa da lahko pride do tako velikih razlik, da kredit odplačuješ v nedogled,« je pojasnila soustanoviteljica združenja in nadaljevala, da prav zaradi tega mnogi ljudje niso več sposobni odplačevati kreditov, niti najeti novega kredita za odplačilo obstoječega, njihove nepremičnine so izgubile vrednost, nekaterim grozijo celo deložacije, prihaja pa tudi do napetosti v družinah. Majcenovič dodaja: »Za ustanovitev društva se nismo odločili, ker bi se želeli znebiti svojih kreditnih obveznosti. Želimo le enakopravnejši položaj z bankami, ki so zdaj vse breme spremenjenega tečaja prevalile na posojilojemalce, in vsaj doseči prepoved sklepanja kreditnih pogodb, vezanih na tujo valuto.«
