Reševalci ljubljanske reševalne postaje, največje v državi, dnevno opravijo okoli 30 nujnih reševalnih intervencij, to je voženj z modro lučjo in sireno. Nekajkrat na leto so med takimi vožnjami tudi sami udeleženi v prometni nesreči, včasih tudi kot povzročitelji, in takrat - enako kot ostali vozniki - dobijo denarno kazen in kazenske točke, je v pogovoru za STA dejal Fink.
Sama uporaba znakov za prednost še ne pomeni absolutne prednosti v cestnem prometu, poudarjajo na policiji.
"Pogosto smo na cesti z modro lučjo. Ob nekaterih konicah ali izrednih dogodkih je nujnih prevozov še več," pravi Fink. Na srečo je situacij, ko se reševalno vozilo samo znajde v prometni nesreči, malo - manj kot 10-krat na leto. Še kar nekaj pa je situacij, ko je šlo za las, je dejal.
Kot pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana, zakon o pravilih cestnega prometa res določa, da voznikom s prednostjo ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije. A morajo voziti na takšen način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev v prometu. Sama uporaba znakov za prednost še ne pomeni absolutne prednosti v cestnem prometu, poudarjajo na policiji.
Po oceni policistov je še posebej kritična vožnja skozi križišča, kjer morajo vozniki paziti na ostale udeležence in na njihova ravnanja. Tudi drugi vozniki namreč lahko vozilo s prednostjo spregledajo.
Fink ob tem dodaja, da je slovenska zakonodaja zelo podobna tisti v drugih državah, tu ni "licence za ubijanje". "Nekateri kolegi bi si želeli take licence, a to ni to. Vožnja reševalnega vozila pod nujno je zelo zahtevna naloga, ki vozniku nalaga tudi, da pride varno do bolnika in nazaj," opominja Fink. Če bi bila naša zakonodaja takšna, da bi imela vozila na nujni vožnji absolutno prednost v prometu, da voznik ne prevzema nobene odgovornosti, bi bilo po prepričanju vodje ljubljanske reševalne postaje teh dogodkov, tudi tragičnih, zagotovo več.
Novi reševalci ne gredo takoj na nujne reševalne prevoze, ampak jih v delo uvajajo postopoma.
"Če voznik reševalnega vozila dobi globo, ker je kršil prometno zakonodajo, je to osebna odgovornost. Delodajalec mu ne krije te globe. Isti problem imajo gasilci, policisti, vsi tisti, ki upravljajo vozila s prednostjo na nujni vožnji," poudarja Fink.
Ker so v preteklosti nekateri vozniki reševalnih vozil dobivali tudi izjemno visoke globe, so na ljubljanski reševalni postaji uvedli "hišno politiko", da vozniki vozijo defenzivno tudi na nujni vožnji ter da na nujnih vožnjah dovoljene hitrosti prekoračijo za največ 30 odstotkov.
A opažajo tudi deviacije, pravi Fink. Kot primer navaja, da "voznik na nujni vožnji v naselju, kjer je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro, vozi tudi 130 ali 150 kilometrov na uro, to pa upravičuje z nujnim stanjem. To je samomorilsko dejanje in se ne sme dogajati, ne glede na to, kdo nas čaka".
Ob tem opozarja, da je poleg materialne škode ob prometni nesreči reševalnega vozila še večja škoda to, da tako vozilo ne pride do nujnega bolnika. "Največja škoda je, da je bilo zaradi tega ogroženo zdravje bolnika," opominja.
Na ljubljanski reševalni postaji vsak dogodek na cesti analizirajo. Ugotoviti skušajo, zakaj se je zgodil in kako bi ga bilo mogoče preprečiti, pravi. "Tudi naši reševalci kdaj dobijo položnico in kazenske točke zaradi nujne vožnje. Zakonodaja je jasna. Možnost, da dobiš denarno globo ali kazenske točke, osebno jemljem kot del poklica," je odkrit Fink.
Tudi v izogib morebitnim nesrečam na cesti na ljubljanski reševalni postaji zaposlenim zagotavljajo številne treninge varne vožnje. Novi reševalci ne gredo takoj na nujne reševalne prevoze, ampak jih v delo uvajajo postopoma.
Fink ob tem opozarja, da večino izobraževanj financirajo sami iz svoje tržne dejavnosti, saj so javna sredstva zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ zelo omejena. "Pred leti je bil pripravljen predlog pravilnika, ki bi predpisal obvezna usposabljanja in programe usposabljanj za vse voznike vozil s prednostjo. V skladu s pravilnikom bi vsak tak voznik moral pred začetkom dela pridobiti nekakšno licenco. A žal nikoli ni zaživel," je še pojasnil Fink.
