Na področju prometa, ki ga je prevzela pred dvema mesecema, je omenila, da so trenutno v zaključni fazi oblikovanja prioritet za letošnje leto in glavnih vsebinskih točk do konca mandata. Letos bo po njenih besedah prvič v zgodovini EU poudarek na oblikovanju enotne strategije na področju letalstva, kjer bodo poudarek dali podpisovanju medcelinskih pogodb. Hkrati bodo začeli resno preučevati daljinsko vodene brezpilotne robote ter ugotavljali, kako jih na učinkovit način z ustrezno regulativo umestiti v prostor ter zagotoviti nadzor, varnost in zanesljivost omenjene nove oblike, ki se je pojavila v zračnem prometu. Velik poudarek bodo dali tudi nadaljevanju zagotavljanja varnosti v prometu, prav tako pa zagotavljanju ustreznih projektov za nove finančne mehanizme, ki bodo pospešili investicijsko dinamiko na prometnem področju. Na dolgi rok, torej do konca mandata, jih motivira predvsem zagotavljanje večje energetske neodvisnosti Evrope, kjer promet lahko prispeva veliko. "Poudarek bo zato na spodbujanju razvoja uporabe alternativnih virov in v tem smislu na elektrifikaciji prometa," je dejala Bulčeva, ki veliko priložnost vidi tudi v digitalizaciji prometne infrastrukture in s tem nastajanje novih inovativnih rešitev. Še en pomemben steber njenih prihodnjih aktivnosti bo globalizacija evropskih rešitev oziroma vzpostavljanje vzvodov za spodbujanje čim hitrejšega izvoza evropskih prometnih rešitev na globalni trg. Pomemben prispevek za potnike pa bo tudi prihodnja ureditev enotnih storitev za zagotavljanje transparentnih poti preko Evrope.
Kaj se je zgodilo z neuresničenimi projekti?
Bulčeva se v Mariboru ni mogla izogniti niti nekaterim konkretnim in doslej neuresničenim projektom ter s tem povezano podporo Evropske komisije. Pojavljala so se vprašanja o drugem tiru, tretji razvojni osi, izkoriščanju dobre lege Maribora na križišču dveh evropskih koridorjev. Pri tem je bila komisarka jasna in je zagotovila, da je denarja za tovrstne projekte v Bruslju več kot dovolj, a da je potrebno najprej pripraviti dobre projekte, ki bodo pritegnili Bruselj in investitorje. "Stvar države je, da se odloči, na kakšen način bo projekt izpeljala. Verjamem, da je potreba velika, a če gledam izkušnje iz drugih delov EU, podcenjujemo kompleksnost infrastrukturnih projektov. Tukaj je namreč še prostorsko umeščanje, gradbena dovoljenja in vse ostalo, kar pride zraven in za vsakim takim papirjem stoji človek," je v zvezi z dolgo trajajočim projektom tretje razvojne osi povedala Bulčeva. Ko je projekt enkrat dobro pripravljen, mora poiskati ustrezna finančna sredstva, je dodala. Trenutno je v EU zelo veliko različnih mehanizmov, ki so namenjeni bodisi državnim projektom, projektom, ki so del evropskih koridorjev in prispevajo neposredno k oblikovanju odprtega evropskega prometnega prostora, ali pa zasebnim investicijam, ki so morda nekoliko bolj tvegani, hkrati pa lahko ponudijo neposredno merljive finančne učinke. Za infrastrukturne projekte je na voljo tudi kapital Evropske investicijske banke, kmalu pa bo luč sveta ugledal še en mehanizem, ki bo namenjen trajnostno naravnanim dolgoročnim projektom, je napovedala Bulčeva in ob tem spomnila tudi na možnosti črpanja denarja iz različnih skladov zasebnega kapitala. Kako slednjim zaupati strateške projekte, pa je po njenem odločitev vsake države posebej.
