Slovenci smo še daleč od tako imenovane vizije nič – nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč, a kljub temu so statistični podatki glede prometne varnosti za preteklo leto nadvse spodbudni. Leto 2014 se bo zapisalo kot prometno najbolj varno leto v zgodovini naše države. Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa (AVP), mag. Igorja Velova, se je zmanjšalo število prometnih nesreč, prometnih nesreč s smrtnim izidom in s telesno poškodbo. Lani je slovenskim cestam krvnim davek plačalo 108 ljudi, predlani pa 125 ljudi. Stanje varnosti v cestnem prometu za leto 2014 je celo boljše od statistične napovedi AVP, po kateri naj bi v celotnem letu umrlo med 110 in 120 udeležencev cestnega prometa. Prav tako se je preteklo leto manj ljudi lažje poškodovalo, statistika je vknjižila 7968 lažje poškodovanih, kar je devet odstotkov manj kot v letu 2013. Drugačna slika je pri huje poškodovanih, in sicer sta se huje poškodovala 802 udeleženca, kar je 13 odstotkov več kot leto prej – leta 2013 je bilo huje poškodovanih 708 udeležencev.
Lani je smrt bolj intenzivno kosila kot predlani med potniki, saj jih je v preteklem letu umrlo 21 (v letu 2013 je bilo 17 mrtvih). Prav tako se je povečalo število umrlih voznikov avtomobilov. V preteklem letu jih je namreč umrlo 42, predlani 41 mrtvih. Spodbudnejši so podatki pri pešcih, kjer beležimo v lanskem letu 35 odstotkov manj umrlih pešcev. Lansko leto je krvni davek plačalo trinajst, predlani pa dvajset pešcev.
Podrobni pogled v statistiko še razkrije, da sta bila lani najbolj kritična meseca april in avgust. V omenjenem mesecu je umrlo 13, predlani pa osem ljudi. Aprila je poškodbam podleglo devet, istega meseca predlani pa sedem ljudi.
Najpogostejša vzroka za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2014 sta nepravilna stran oziroma smer vožnje in neprilagojena hitrost. So pa spodbudnejši podatki pri številu umrlih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec cestnega prometa. Število omenjenih prometnih nesreč se je primerjalno zmanjšalo za devet odstotkov.
Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun pravi, da je razlog za manj smrtnih žrtev in manjše število nesreč posledično v večjem nadzoru in številnih preventivnih akcijah. Obenem pa po njegovem lahko razloge lahko iščemo tudi v dejstvu, da je javnost vse bolj ozaveščena o pomenu prometne varnosti. Boljša je tudi cestna infrastruktura, morda tudi zaradi uvedbe vinjet vse več ljudi vozi po avtocesti. Svoje zagotovo dodajo tudi tehnološko naprednejši in varnejši avtomobili ter boljša medicinska pomoč ponesrečenim.
