Slovenija

Nova kolektivna pogodba za kovinsko industrijo

STA/M.J.
19. 1. 2015, 14.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Predstavniki delodajalcev in sindikatov v kovinski industriji so danes v Ljubljani podpisali novo kolektivno pogodbo, ki velja za okoli 52.000 zaposlenih v panogi. Zadovoljni so, da jim je uspelo doseči kompromis, ki naj bi ohranil konkurenčnost ene največjih panog v Sloveniji in hkrati nekoliko izboljšal položaj zaposlenih.

STA
Kolektivno pogodbo sta na delodajalski strani podpisala združenje kovinske industrije pri GZS in sekcija za kovine pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), na sindikalni pa SKEI, Sindikat kovinske,

Podpis kolektivne pogodbe za panogo, ki v 2800 podjetjih zaposluje 52.000 ljudi in letno ustvari sedem milijard evrov prihodka, od česar ga dve tretjini doseže z izvozom, je pomemben za stabilnost celotnega slovenskega gospodarstva, podjetja, ki delujejo v panogi, in zaposlene, je povedal predsednik upravnega odbora združenja kovinske industrije pri GZS Blaž Nardin.

"Vsaka pogajanja so kompromis, na koncu se doseže dogovor, ki je skupek želja in zmožnosti delodajalcev in delojemalcev. Pomembno je, da se pri tem uporablja zdrava pamet in da se doseže, kar je možno doseči," je povedal Nardin.

Kolektivna pogodba prinaša nekatere spremembe tako za delodajalce kot zaposlene. Kot je povedala predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič, ponovno uvajajo institut pripravništva. Dosegli so dogovor o zvišanju najnižje osnovne plače za dva odstotka in glede regresa za leto 2015. Poleg tega so spremembe glede dopustov, in sicer bodo imeli nekoliko več dopusta kot doslej mlajši in nekoliko manj starejši delavci.

"Veliko stvari v kolektivni pogodbi je spremenjenih. Nemogoče je reči, ali na bolje ali na slabše - spremembe bodo po eni strani ohranjale konkurenčnost ene največjih panog v Sloveniji, po drugi pa zaposlenim omogočale bolj dostojno življenje," je dejala Jerkičeva.

Kolektivno pogodbo sta na delodajalski strani podpisala združenje kovinske industrije pri GZS in sekcija za kovine pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), na sindikalni pa SKEI, Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike pri KS 90, KNSS Neodvisnost in ZDSS Solidarnost.

To je ena od panog, za katere je aktualno vprašanje opredelitve minimalne plače in dodatkov pri njej. Vodja omenjene sekcije pri ZDS in član uprave Revoza Franci Bratkovič je dejal, da je v Revozu osnovna plača enaka minimalni plači in izločitev dodatkov iz minimalne plače zanje ne bi bila težava.

Bi bilo pa nevarno to posploševati na celotno industrijo, je opozoril, saj niso vsa podjetja v takšni kondiciji. "Zavedamo se, da nismo edini in da moramo gledati tudi na druge. Pred očmi moramo imeti ohranjanje delovnih mest," je dejal Bratkovič.

Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je povedal, da je zaradi opredelitve minimalne plače podpis novega socialnega sporazuma pod velikim vprašajem, saj zahtevajo, da se iz minimalne plače izloči dodatke. Če bi delodajalci že na začetku povedali, da ne pristajajo na to, se sindikati ne bi niti začeli pogajati, je dodal.