Aktivatorka in pobudnica, sicer vodja lepotnega salona v Ajdovščini, Marjana Dautović pravi, da pri svojem delu vsak dan srečuje nešteto ljudi. Med pogovori z njimi beseda nanese tudi na manj lepe zgodbe posameznikov ali družin v stiskah. »Ne moremo si zatiskati oči pred težkimi razmerami ljudi okrog nas. To so vendar ljudje, ki jih poznamo. Kako jim ne bi pomagali?« se na glas sprašuje.
Prva akcija je v Ajdovščini sprožila izjemno velik odziv.
Sama je veliko pomagala že prej, zadnje zgodbe, ki jih je slišala, pa so bile kot nekakšna pika na i, saj se je v njej rodila močna želja po realizaciji projekta oziroma povezovanja, ki bi predstavljal stičišče »potrebe – stiske in ponudbe – darov«. Dautovićeva razloži, da bo šlo za darila; tista, ki jih drug drugemu poklanjamo za rojstne dneve, tako da ne bo nič spornega v načinu njihovega delovanja.
»Zadnje tedne, ko se je rojevala ta veriga, se je namreč že šušljalo tudi o tem, naj bomo previdni, kaj in kako počnemo. Da bodo nad nas že poslali nadzor. Preziram take, ki v vsem vidijo samo zarote. Naše delovanje je in bo čisto – podarjali bomo bone in različne potrebščine, ko bo v igri denar, bo na voljo vpogled. Do takrat pa delujemo na prijateljski ravni, ker to tudi smo,« je odločna pobudnica.
Ne nazadnje se Ajdovci in prebivalci sosednjih krajev, ki so ali še bodo sodelovali, med sabo vsaj malo poznajo in si zaupajo. Vedo, kaj in komu bodo kaj predali, še razloži. Zagnali so že prvo akcijo v Ajdovščini, in sicer za mamico in njenega triletnega sinka. Odziv je presegel pričakovanja.
Tudi mi smo imeli priliko spoznati samohranilko in njenega fantka, za katerega zbirajo pomoč. Stiska je huda. Včasih tako zelo, da po vseh poravnanih mesečnih obveznostih za kak teden ali dva zmanjka za hrano. Kar nas je šokiralo, a v pozitivnem smislu, je to, da ne mirujeta, ampak si, kolikor le lahko, pomagata tudi sama, zato jima gre počasi na bolje, zdaj tudi s pomočjo dobrih ljudi. Mamica namreč pove, da je najbolj pomembno, da se ne predaš, ampak da se poskušaš znajti. »Samo sedeti in čakati, da se vse reši samo od sebe, ni rešitev,« pove. Mamica, sicer gradbeni tehnik, si zelo želi tudi službe, saj je brezposelna. Poprijela bi za kakršnokoli delo. Je pa prostovoljka in pomaga drugim otrokom pri učenju in pri delavnicah v okviru društva Karitas Samarijan.
Verjame namreč, da mora tudi sama kaj darovati, karkoli pač ima, četudi je to le ura časa, ko sosedi opere perilo. Sama zase skromno pove, da ni revež, saj je zdrava, pametna, lahko dela in ima čudovitega sinka, le včasih ji zmanjka za hrano. S sinkom sta si želela pograd, da bi spala vsak na svoji postelji, menda pa so tega darovalci že pripeljali. Rada bi imela tudi zdravju bolj naklonjeno prebivališče. V obstoječem se sicer znajdeta, a ker ima fantek bronhitis, jima vlažna hiša povzroča veliko težav. Zelo si želita sušilec za perilo, saj bi ta predstavljal znatno pomoč pri vzdrževanju čim bolj suhe hiše. Mamica je Marjani Dautović in ostalim, ključnim pri akciji, zelo hvaležna. »Vesela, srečna bom, če bova hitreje in laže prišla do stvari, ki jih nujno potrebujeva za boljše življenje. Predvsem pa me osrečuje, ker se zavedam, da bom lahko s to akcijo tudi sama na kakršenkoli način pomagala drugim.«
