"Izpustitev Šešlja (na prostost) spodkopava temelje, na podlagi katerih je Varnostni svet ustanovil ICTY (Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji). Zato vas prosim, da sprejmete vse potrebne ukrepe, da se zagotovi Šešljeva vrnitev v pripor, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za predčasni izpust, ki jih morajo izpolniti vsi drugi zaporniki ICTY," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zapisala hrvaška predsednica.
Ob tem je v pismu pripomnila, da je sodišče iz razlogov, ki niso popolnoma jasni, novembra 2014 odobrilo izpustitev Šešlja na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.
A po besedah Grabar Kitarovićeve sodišče za izpustitev ni določilo običajnih pogojev. Med drugim je zatrdilo, da sodišče od Šešlja ni zahtevalo, da se vzdrži javnih nastopov ali delovanja v političnem življenju v času začasne izpustitve na prostost. Prav tako se Šešelj ni rabil obvezati, da se vrne v pripor, ko bo to od njega zahtevalo sodišče, trdi hrvaška predsednica.
Po njenih besedah si Šešljeve žrtve zaslužijo, da se vrne v haaški pripor in da čim prej pade sodba v njegovem primeru. Pri tem je pripomnila, da so zamude pri sojenju Šešlju "nedvomno neuspeh" sodišča.
Šešelj je bil sicer v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.
Pred dnevi je sodni senat haaškega sodišča zavrnil zahtevo tožilstva, da se Šešelj vrne v pripor. Po trditvah tožilstva je s svojimi obnašanjem v Srbiji pokopal duha odločitve, ki jo je iz humanitarnih razlogov sprejel sodni senat. Od vrnitve v Beograd je namreč večkrat ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva.
