Sklic nujne seje je zahtevala ZL, ki meni, da je treba preklicati sklep DZ iz leta 2013 o prodaji 15 podjetij. Predlagajo tudi, naj finančno ministrstvo v pripravo strategije upravljanja državnega premoženja, ki zdaj poteka za zaprtimi vrati, vključi zainteresirano strokovno javnost, predstavnike zaposlenih in družbenih iniciativ.
Vodja poslancev ZL Luka Mesec se strinja z več kot 11.000 podpisniki peticije proti privatizaciji Preprečite razprodajo, ki menijo, "da razprodaja državnega premoženja, ki trenutno poteka v Sloveniji, ni ne poštena, ne koristna, ne prostovoljna". Gre sicer za že tretji poskus ZL, da v DZ ustavi začrtano privatizacijo preostalih naložb s seznama 15 podjetij.
Ekonomist Mojmir Mrak sicer ne bi hitel s pripravo novih seznamov podjetij za privatizacijo. Raje bi videl, da bi nove sezname pripravili v kontekstu bistveno bolj resno pripravljene strategije razvoja države in da bi bila privatizacija potem eden od instrumentov za doseganje ciljev razvoja države.
Finančni minister Dušan Mramor je spomnil, da se ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu leta 2003, ko je bil prvič minister, ni sestal z nobenim finančnim investitorjem, oktobra lani pa je imel v treh dneh 45 sestankov s finančnimi investitorji.
"Fehtal sem za to, da bi nas refinancirali oz. dodatno financirali. Situacija je zdaj popolnoma drugačna," je opozoril. Investitorje so v teh pogovorih zanimale samo tri stvari - ali bo Slovenija politično stabilna, ali bo privatizirala neučinkovita podjetja in ali bo proračunski primanjkljaj relativno nizek oz. v skladu s paktom stabilnosti in rasti, je dejal.
"Slovenija mora nadaljevati, kar si je zastavila, tudi na področju privatizacije, da še naprej zmanjšuje pribitke, niža obrestne mere in se osredotoča na gospodarsko rast. To je ključni cilj. Vse ostale razprave nas lahko pripeljejo - in to zelo hitro - nazaj v situacijo, v kateri smo bili," je opozoril minister.
Ekonomist Jože Mencinger, ki je pripravil peticijo proti privatizaciji, je dejal, da lahko DZ avtonomno prekliče odločitev o prodaji 15 podjetij, ker so se okoliščine spremenile. "Če bomo čisto vsa podjetja prodali, potem bomo mi tu samo še delovna sila in popolnoma nič drugega, ker denarja, ki ga bomo dobili, verjetno ne bomo investirali v nova podjetja," je dejal.
Zanimalo ga je tudi, po kakšnih kriterijih je bilo izbranih omenjenih 15 podjetij. "Ta podjetja so bila čisto dobro upravljana. Kaj je bilo narobe s Heliosom in Aerodromom Ljubljana?" se je vprašal.
Predstavniki civilne družbe so v razpravi sicer predlagali, naj se privatizacija začasno ustavi, npr. za pol leta, v tem času pa naj se pripravi strategija, katera podjetja so primerna za prodajo. Telekom Slovenije to po njihovem mnenju ni.
Ekonomist Mojmir Mrak pa je opozoril, da je problem neverodostojnosti eden ključnih problemov Slovenije. K temu je po njegovem mnenju v preteklosti prispeval tudi DZ. "Upam, da DZ ne bo znova generator povečanja neverodostojnosti," je dejal. Spomnil je, da je bilo upravljanje podjetij v Sloveniji slabo. "V iluzijo, da jih bomo odslej bolje upravljali, ne verjamem," je povedal in dodal, da Slovenija za gospodarski razvoj danes nima finančnih sredstev. "Kdor misli, da se bomo zdajle na veliko zadolževali, se moti, zasebni sektor kot vir kapitala v Sloveniji pa je tam, kjer je," je opozoril.
Tudi bančnik Marko Voljč je opozoril, da smo še vedno ranljivi, pri čemer je spomnil na prihajajoče predčasne volitve v Grčiji. Čeprav so gospodarski kazalci Slovenije v zadnjih treh četrtletjih dobri, je to po njegovem mnenju težko vzdržno, če se klima na finančnih trgih poslabša. "Skratka - smo ranljivi," je dejal.
