Slovenija

Ministrstvo pri dodatnem financiranju ciljalo na najdaljše čakalne vrste

STA/J.P.
12. 1. 2015, 16.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Na ministrstvu za zdravje glede ogorčenja Univerzitetnega klinične centra (UKC) Ljubljana nad razdelitvijo sredstev za skrajševanje čakalnih vrst pojasnjujejo, da niso ciljano financirali izvajalcev, ampak programe, ki so bili finančno najbolj izpostavljeni. Tako so dodatno financirali programe v tistih ustanovah, kjer so najdaljše čakalne vrste.

Radio Aktual

V UKC Ljubljana so namreč ogorčeni, da so od šestih milijonov evrov, kolikor je lani ostalo zdravstvenih sredstev in so se usmerila za skrajševanje čakalnih vrst, dobili le 150.000 evrov. Na današnji novinarski konferenci so opozorili, da presegajo program, a so denar dobile bolnišnice, ki programa sploh niso realizirale. V. d. generalnega direktorja UKC Simon Vrhunec je tako prepričan, da to vodi v razgradnjo kliničnega centra.

Na ministrstvu za zdravje pa v sporočilu za javnost pojasnjujejo, da UKC Ljubljana ni izkazoval dolgih čakalnih vrst v specialistično-ambulantni dejavnosti in pri pregledih z magnetno resonanco ter glede akutne bolnišnične obravnave ni bil podfinanciran.

Na ministrstvu še napovedujejo, da se bo letos glede na finančne zmožnosti financiralo dodatne programe in preseganja skladno s potrebami prebivalstva.

Za lansko leto bo tako dodatno prejel približno 980.000 evrov, od tega 520.000 evrov za večanje preseganja prospektivnih programov, 300.000 za nov standard HIV in 155.000 za skrajšanje čakalnih vrst v specialistično-ambulantni dejavnosti.

Na ministrstvu še navajajo, da je bilo lani prvič po štirih letih omogočeno, da nekaj omejenih finančnih sredstev namenijo za najnujnejše programe. Ključ pri razdeljevanju programov so bila po navedbah ministrstva področja z visoko prioriteto, ki jih je bilo nujno takoj financirati, ko so bila na razpolago finančna sredstva. Tako so sledili cilju, da najprej omogočijo financiranje tam, kjer se beležijo najdaljše čakalne vrste v specialistično-ambulantni dejavnosti.

Najprej so financirali programe z dolgo čakalno vrsto v specialistično ambulantni dejavnosti, preiskave magnetne resonance in izravnavo uteži v akutni bolnišnični obravnavi za bolnišnice, ki so že dalj časa podfinancirane, ter povišanje plačila odstotka preseganja prospektivnih programov s 105 odstotkov na 110 odstotkov.

Za programe skrajševanja čakalnih vrst in boljšega vrednotenja v akutni bolnišnični obravnavi je bilo lani namenjenih 5,9 milijona evrov. Za povišanje plačevanja preseganja prospektivnih programov je bilo namenjenih 2,2 milijona evrov, za internistiko v psihiatriji nekaj več kot pol milijona evrov, za nov standard HIV, ki velja samo za UKC Ljubljana, pa skoraj 300.000 evrov. Skupno je bilo z aneksom dva k splošnemu dogovoru namenjenih dobrih devet milijonov evrov.