Veteranski dodatek je po naravi socialni transfer in se zagotavlja socialno šibkejšim vojnim veteranom ob izpolnjenih pogojih po zakonu ter se nameni veteranu za osnovno preživetje. »Dodatek se veteranu prizna, če delež prejemov na družinskega člana ne presega 497,15 evra. Zneski dodatka so običajno v razponu od 49,72 do 298,29 evra,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pri Srečku, ki je že približno pet let na mesec redno prejemal okoli 298 evrov, pa so zdaj nastale težave. »Od lanskega 1. oktobra je vse drugače.« Od tega datuma dalje mu celoten znesek vzamejo s transakcijskega računa. Obenem je sporočil, da so se mu v preteklosti nabrali dolgovi v višini okoli 2000 evrov (razne položnice itd.).
Razumljivo je, da se zaradi dolgov vzame denar, a vseeno se poraja vprašanje, ali ni moralno sporno, da se človeku, ki mu slabih 300 evrov predstavlja edini mesečni dohodek, vzame ves znesek.
Kaže pa, da Srečko ni edini tak primer. »Ministrstvu za delo je znana problematika izvršb veteranskih dodatkov oziroma primerov, ko banke komitentu ne omogočijo razpolaganja s tem dodatkom, če je obremenjen z nekim izvršilnim naslovom.« In po pojasnilih, ki jih je to ministrstvo prejelo od bank, so te dolžne izvrševati sklepe o izvršbi. Veteranski dodatek pa sicer ni izrecno izvzet iz izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (v pristojnosti ministrstva za finance) oziroma po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v pristojnosti ministrstva za pravosodje), prav tako zanj ne veljajo omejitve izvršbe, kot za zdaj določa zakonodaja na področju izvršb, zato je ministrstvo za delo že seznanilo in pozvalo navedeni ministrstvi, da se slednje uredi na enak način, kot velja glede izvzetja iz izvršbe za denarno socialno pomoč po predpisih socialnega varstva.
Upajmo, da se bodo čim prej dogovorili in da se bo zakonodaja spremenila oziroma dopolnila bolj »natančno«. Da se bo vsaj vedelo, kdo pije in kdo plača.
Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da čeprav je cilj izvršilnega postopka učinkovita realizacija upnikove terjatve, tega cilja vendarle ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. »Država mora v okviru uresničevanja ustavnega načela socialne države vsakomur zagotavljati možnost dostojnega življenja. To pa najprej pomeni zagotavljanje določenih minimalnih pogojev za preživetje.« Z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je kot minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati za izterjavo t. i. navadnih terjatev, določen znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače. Trenutno 552,41 evra, v ta znesek pa se z izvršbo tudi ne sme poseči.
Res je, da se je ZIZ leta 2014 spremenil z novelo ZIZ-J, ki je med drugim prinesla tudi spremembe na področju ureditve prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, in ureditve omejitve izvršbe, a ta dodatek tudi po spremembah ni izvzet iz izvršbe, zato vse skupaj ni logično. Dodatek bi moral tudi po uveljavitvi novele ZIZ-J spadati še vedno med druge stalne denarne prejemke. »Na ministrstvu za pravosodje smo pristopili k pripravi podlag za novo novelo ZIZ, v okviru katere bomo v sodelovanju z ministrstvom za delo in ministrstvom za finance ponovno proučili ureditev omejitve izvršbe in prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, ravno zaradi tega, ker smo bili opozorjeni na situacije, podobne tej, ki jo opisujete.«
