Med motečimi zvoki naštevajo topotajoče korake sosedov, loputanje vrat, zvoke ob prhanju in še kaj bi se našlo. Nekateri se odpravijo do glasnih sosedov in jih vljudno prosijo, naj bodo manj glasni. A ni nujno, da njihova prošnja obrodi sadove. Zato se »prizadeti«, če ima možnost, zaradi glasnih sosedov preseli kam drugam.
Po spletu je zakrožil posrečen nasvet, kako glasne sosede naučiti bivati v sožitju z drugimi. Uporabnik piše, da se je njegov stric neuspešno spopadal z glasnimi sosedi, vse dokler si ni omislil glasbenega ojačevalca in CD-predvajalnika, na katera je priklopil štiri konkretne bas zvočnike. Te je postavil na omare (po enega v kuhinji, dnevni sobi, spalnici in otroški sobi) in jih redno vključil, kadar so bili sosedje preveč glasni. Tovrstno »disclipliniranje« sosedov je trajalo dva meseca in po zapisu avtorja se je stričeva pogruntavščina obnesla.
Povzročanje hrupa je ena izmed kršitev, ki jo zakon o varstvu javnega reda in miru obravnava v 8. členu. Vodja sektorja za odnose z javnostmi pri policiji Vesna Drole pravi, da pogosto dobivajo prijave državljanov, ki jih moti hrup, ki ga povzročajo sosedje s premikanjem pohištva, z glasnim pogovarjanjem med obiski ali pa otroci s tekanjem, igranjem ali skakanjem. Po njenih besedah v takih primerih praviloma ne moremo govoriti o prekršku oziroma kršenju javnega reda in miru. Policisti pa nemalokrat ob intervenciji ugotovijo, da so »prizadeti« poklicali policijo, ne da bi se pred tem poskusili kdaj s sosedi o motenju tudi sami pogovoriti.
Droletova še opozori, da je treba razlikovati motenje miru ali počitka s hrupom na nedovoljen način v nočnem času, to je med 22. in 6. uro, ter hrup, ki je povzročen z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave, ko niti ni pomembno, v katerem delu dneva oziroma noči je kršitev storjena. Najnižja globa za tovrstne prekrške znaša 83,45 evra. Če pa sosed povzroča hrup zaradi nujnih vzdrževalnih del, kot je sanacija okvare na vodovodni napeljavi, ne moremo govoriti o prekršku.
Ne policija ne inšpekcija
Niti možje v modrem niti inšpekcija nam ne bodo kaj prida v pomoč, če nas motijo cerkveni zvonovi. Cerkvenega zvonjenja ne moremo šteti za nobenega od virov hrupa v skladu z direktivo 2002/49 ES in uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Kajti cerkveni zvok ni eksplicitno obravnavan kot hrup. Tako menijo na ministrstvu za okolje in prostor. Medtem ko dr. Ferdinand Deželak z Zavoda za varstvo pri delu ne deli z njimi tega mnenja in pravi, da cerkvene zvonove kot vir hrupa povsem eksplicitno obravnava Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa iz leta 2008. Skladno s tem pravilnikom se zvonovi štejejo ne samo kot vir hrupa, temveč celo kot vir impulznega hrupa. Kakor tudi evropska direktiva cerkvenih zvonov ne obravnava prav izrecno, vendar jih tudi nikjer ne izključuje.
Če menimo, da so zvonovi preglasni, je rešitev pogovor z župnikom in predstavniki krajevne skupnosti oziroma občine. Na razumevanje vpletenih je naletel naš bralec, ki se je iz urbanega okolja preselil v eno izmed primorskih vasic in dosegel, da je župnija znižala jakost zvonjenja cerkvenih zvonov. Na ta način si je med vaščani prislužil vzdevek zvonar.
