Novice Svet24

Mirna dolenjska vasica Velika Strmica pri Trebelnem je ena tistih, v kateri se vaščani poznajo med sabo, si pomagajo in tudi opazijo, ko se kje kaj posebnega dogaja. Nekega decembrskega dopoldneva se je na dvorišče Albine Bevc pripeljal avto z ljubljanskimi registracijami. Prišel je izterjevalec, ki je vzbudil veliko pozornosti v vasi, Bevčevo pa pošteno razjezil.

»V kleti sem ravno pripravljala kotel za prašiče, kuža je lajal in vedela sem, da je nekdo prišel. Na vratih je bil moški, ki je nekaj pisal in govoril, da nikogar ni doma. Vprašal me je, ali sem Albina Bevc, ko sem pritrdila, mi je izročil kuverto in rekel, da lahko zdaj iz hiše nekaj odnese.

Ko je Albino Bevc obiskal izterjevalec, ni vedela, s kom ima opravka, pa tudi njen dolg ji ni bil znan.

Nič mi ni bilo jasno, dodal je, naj pogledam dokument. Pozneje sem prebrala in videla, da je bil to sklep o davčni izvršbi na premičnine, ugotovila sem, da je on izterjevalec. Zabrusil mi je, da zagotovo vem, zakaj je prišel. Sploh se ni predstavil, nobene izkaznice ni imel pripete, nič. Najprej res nisem vedela, kdo je. Takrat ničesar ni odnesel,« pove še vedno šokirana sogovornica.

»V takih primerih človek pričakuje, da bo tisti, ki bi ti celo lahko nekaj odnesel iz hiše, vsaj povedal, kaj si komu dolžan. Začela sem ga spraševati, za kaj gre, pa mi ni hotel razložiti. Pozneje sem ga klicala po telefonu, pa se ni odzival. Saj smo ljudje, vse bi se dalo povedati tudi na drugačen način.«

Bevčeva je potem ugotovila, komu naj bi bila dolžna, čeprav ji še danes ni jasno, kako so na ZPIZ-u oziroma pozneje na davčni upravi prišli do zneska, ki so ga terjali od nje.

J. A.

Po porodniškem dopustu za najmlajšo hčer, ki je danes stara sedem let, se je odločila, da bo izkoristila možnost krajšega delovnega časa do njenega šestega leta, ima namreč tri otroke. Tako je polovico prispevkov ZPIZ-u plačevala sama, prijavljena je bila namreč na kmetiji, polovico jih je krila država. »Vsak mesec je prišla položnica, za polovični delovni čas so se zneski na njej gibali od 28 do 95 evrov. Pet let sem jih plačevala, vsak mesec smo položnico skupaj z ostalimi plačali na pošti,« reče in pokaže polno mizo odrezkov oziroma potrdil.

Prizna, da jih res ni razvrščala po mapah ali kaj podobnega, dopušča možnost, da se je kateri od njih izgubil, vendar pa se ji zdi nemogoče, da ne bi plačala treh položnic leta 2013; v sklepu o izvršbi je pisalo, da dolguje za junij, julij in avgust 2013. Med kupom položnic pokaže tudi eno, na kateri piše, da je bila plačana v kritičnem času, a žel nikjer ne piše, za kateri mesec je bilo tisto plačilo.

»Ko sem temeljito pregledala vse položnice, sem ugotovila, da res ni bila plačana ena položnica za 95,41 evra, na kateri je bil rok plačila 17. 6. 2013, ampak zdi se mi nemogoče, da ne bi plačala treh. Izterjevalec mi je dal sklep, iz katerega je bilo razvidno, da sem državi dolžna 331 evrov, od tega glavnica znaša 195 evrov, ostalo so zamudne obresti in stroški izvršbe. Partner je šel takoj plačat položnico, s katero sem pokrila svoj dolg do ZPIZ-a, je pa ostal slab občutek.

J. A.

Ne spomnim se, da bi kadarkoli dobila opomin, če sem že kaj pozabila plačati, bančnega računa nimam, zato mi od tam niso mogli trgati, ampak da ti na vrata pošljejo kar izterjevalca, to je res nečloveško.«

Moral bi se legitimirati

Na Finančni upravi RS (FURS) pravijo, da pred začetkom izvršbe stranki praviloma pošljejo opomin. »S tem ji damo možnost, da dolg plača in se s tem izogne stroškom izvršbe oziroma da dokaže ali vsaj ugovarja, da je svojo obveznost že izpolnila. V opominih so navedeni kontaktni podatki, kamor se stranka lahko obrne za pojasnila ali poda ugovore.« Izterjevalec se mora ob obisku najprej legitimirati s službeno izkaznico in značko, povedati razlog svojega obiska, dolžnika seznaniti z dolgom in ga pozvati, da plača.