Največji projekt v zgodovini Kemijskega inštituta vodi Blaž Likozar z ožjima sodelavcema Janezom Levcem in Andrejem Poharjem, pri njem pa sodeluje osem mednarodnih partnerskih raziskovalnih ekip in ena podizvajalska ekipa, so danes sporočili iz inštituta. Med partnerji je tudi družba Mitsubishi Hitachi Power Systems.
Glavni produkt štiriletnega projekta - z imenom Sinteza metanola iz zajetega ogljikovega dioksida z uporabo presežne električne energije - bo sintezni obrat za proizvodnjo metanola iz ogljikovega dioksida, ki bo zmogel predelavo ene tone ogljikovega dioksida na dan. Sledila bo faza, ko se bo lahko model apliciral tudi v industrijo.
Obrat bo omogočil uporabo izpustov ogljikovega dioksida in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, uravnovešanje električnega omrežja s porabo električne energije pri vrhovih njene presežne tvorbe in proizvodnjo metanola kot vsestranske snovi za nadaljnjo pretvorbo.
Prednosti te nove tehnologije so predvsem prilagodljivost, obratovanje v srednjem velikostnem obsegu glede na fosilne vire, kar pomeni, da je tehnologija postavljena na lokaciji izpusta, in enostavne možnosti povezovanja z drugimi postopki, navajajo v inštitutu.
Obrat bo omogočil uporabo izpustov ogljikovega dioksida in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, uravnovešanje električnega omrežja s porabo električne energije pri vrhovih njene presežne tvorbe in proizvodnjo metanola kot vsestranske snovi za nadaljnjo pretvorbo.
Laboratorij za katalizo in reakcijsko inženirstvo, ki deluje v okviru Kemijskega inštituta, bo na podlagi svoje vloge pobudnika in največjega javnega raziskovalnega partnerja v konzorciju večino reaktorske in procesne opreme razvil in izgradil sam. Pri tem bodo raziskovalci uporabili obstoječo raziskovalno infrastrukturo na Kemijskem inštitutu.
"Z novo tehnologijo se premikamo po robu energetske učinkovitosti. Iz odvečnega ogljikovega dioksida sintetiziramo uporaben metanol, pri čemer se bomo še posebej posvetili optimizaciji katalizatorja, ki poskrbi za ekonomičen proces pretvorbe," pravi nosilec projekta na Kemijskem inštitutu Blaž Likozar.
"V trenutni fazi projekta je potrebno intenzivno povezovanje z industrijo, kar nam kot inženirskemu laboratoriju ni težko, ker delamo aplikativne stvari, ki industrijo zelo zanimajo oziroma so pereče za evropsko okoljevarstvo," še dodaja.
Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik medtem poudarja, da bi bila lahko tehnologija tudi rešitev za slovenske energetske probleme, če bi to le hoteli. "Mnogokrat lahko v znanosti s tehnologijami, ki jih imamo, ponudimo rešitve, ampak te rešitve mora nekdo želeti. Konkretno v tem primeru je bilo veliko lažje pridobiti v konzorcij podjetja iz tujine, ki so imela večji interes in so ga tudi jasno izkazala - največji industrijski partner bo projekt podprl s tremi milijoni zasebnega kapitala," pojasnjuje prvi mož inštituta.
