Dvainštiridesetletni Andraž Vehovar se 14 let po koncu športne kariere in 18 let po olimpijskih igrah v Atlanti, ko je v slalomu na divjih vodah priveslal do srebra, podaja v boj za predsedniški stolček, kandidiral pa bo s podporo Kajakaške zveze Slovenije. Dvainštiridesetletni Vehovar je edini med kandidati, ki je bil kdaj športnik leta v državi. Ta naziv mu je leta 1996 prinesla prva in doslej edina slovenska olimpijska medalja v športu, v katerem je tekmoval. V boj za mesto predsednika OKS se je podal, ker je to obljubil dolgoletnemu predsedniku Kajakaške zveze Slovenije Bojanu Žmavcu, ki je preminil letos. S tem bo izpolnil dano besedo in skušal kot prvi nekdanji vrhunski športnik zasesti mesto prvega moža slovenskega olimpijskega gibanja.
Enainšestdesetletni Bogdan Gabrovec, Mariborčan s stalnim prebivališčem v Slovenj Gradcu, uspešno vodi Judo zvezo Slovenije že pet mandatov. Ta ga je tudi predlagala za prvega moža Olimpijskega komiteja Slovenije. Pod njegovim vodstvom je Urška Žolnir na olimpijskih igrah v Londonu 2012 osvojila prvo žensko zlato olimpijsko odličje za Slovenijo. Nekdanji vrhunski judoist Gabrovec je že zdaj podpredsednik krovnega olimpijskega gibanja v Sloveniji, vodi tudi odbor za vrhunski šport, nekoč je predsedoval Fundaciji za šport in tudi vladnemu strokovnemu svetu za šport. V svoji karieri športnega funkcionarja je bil leta 2012 med drugim vodja slovenske olimpijske delegacije v Londonu. Pod njegovim vodstvom je slovenska reprezentanca osvojila štiri kolajne, po eno zlato ter srebrno in dve bronasti.
Enainšestdesetletnega župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića je za predsednika predlagala Rokometna zveza Slovenije. Od leta 1992 do 1997 je bil predsednik rokometnega klubu Krim, od 1996 do 2004 pa RZS, katere častni predsednik je od 2005. Pod njegovim vodstvom na čelu RZS je Slovenija leta 2004 gostila evropsko rokometno prvenstvo, na katerem je moška reprezentanca z drugim mestom dosegla doslej edino odličje na velikih tekmovanjih, kar so tudi edine slovenske stopničke v kolektivnih športnih igrah na članski reprezentančni ravni. Poleg vodenja RZS je utiril uspešno evropsko pot rokometašic Krima, dejaven je bil tudi v košarki in bil od leta 1984 do 1990 podpredsednik košarkarskega kluba Union Olimpija.
Na skupščini 16. decembra bodo sicer volili tudi podpredsednike, člane IO, nadzornega odbora, disciplinske ter volilne komisije OKS.
Predsednika OKS na skupščini volijo s tajnim glasovanjem, predsednik pa postane tisti kandidat, ki dobi večino volilnih glasov. Če nihče izmed kandidatov ne prejme zadostnega števila glasov, se po istem principu izvede drugi krog, v katerega se uvrstita kandidata z največ glasovi iz prvega kroga.
V primeru, da v prvem krogu prejme več kandidatov enako število glasov, se v drugi krog uvrstijo tisti, ki so v prvem krogu zasedli prvo in drugo mesto po številu glasov. V primeru, da tudi v krogu glasovanja, v katerem izbirajo med dvema kandidatoma, nihče ne prejme večine glasov prisotnih članov skupščine s pravico glasovanja, se smatra, da predsednik ni bil izvoljen.
V tem primeru skupščina izvoli vršilca dolžnosti predsednika, ki skliče izredno skupščino za izvolitev predsednika in drugih organov skupščine. Izvede se nov kandidacijski postopek, izredna skupščina pa mora biti sklicana v roku treh mesecev.
Prva skupna predstavitev kandidatov za predsednika OKS bo danes ob 17. uri v ljubljanskem Maxi klubu. Organizirata jo Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) in Slovenska tiskovna agencija.
