Slovenija

Združena levica bi razširila najvišji dohodninski razred

Luka Tetičkovič
16. 11. 2014, 12.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Državni zbor bo v prihodnjih dneh obravnaval novelo zakona o uravnoteženju javnih financ. V opozicijski ZL menijo, da dohodninski razredi niso pravični.

STA

Slednje pa ni edini razlog za noveliranje tega zakona, ki je v javni sektor uvedel vrsto varčevanj. Vlada je predsednika državnega zbora Milana Brgleza obvestila, da iščejo nove milijone na prihodkovni strani proračuna, saj so v njem trenutno načrtovani prihodki, ki jih ne bo (konkretno gre za zakon o davku na nepremičnine), hkrati pa so nekateri odhodki načrtovani v bistveno prenizkem obsegu (obresti iz naslova javnega dolga). Nerealnost proračuna je ob njegovem sprejemanju tedanji vladi Alenke Bratušek sicer očitala Slovenska demokratska stranka, a v končni fazi je njegovo realizacijo preprečil padec davka na nepremičnine. Vlada želi zdaj nova javnofinančna sredstva pridobiti s predlogom novele ZUJF, v dopisu so zapisali, da jih želijo zbrati pri dohodnini, a pri tem ne nameravajo spremeniti dohodninske lestvice, ki vsebuje četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo obdavčitve.

Ta namera pa je sprožila ostro kritiko poslanske skupine Združena levica, ki meni, da predlog povečuje neenakosti v premoženju in dohodku. Predlagajo dopolnilo k predlogu novele ZUJF, s katero bi znižali mejo četrtega dohodninskega razreda. Trenutno je ta postavljena pri 70.907,20 evra neto letnega dohodka, v ZL pa si jo želijo spustiti na 37.920,56 evra neto letne osnove, s čimer bi najvišji razred uskladili z BDP, kot to počnejo na razvitem Zahodu. Pojasnili so, da je četrti davčni razred trenutno postavljen tako visoko, da zajame morda le en odstotek zaposlenih v Sloveniji, po pavšalni oceni pa v državni proračun prinese pičlih 16 milijonov evrov prihodkov.

Luka Tetičkovič

ZL trdi, da bi se s takšno spremembo Slovenija približala ureditvi v Avstriji oziroma na Nizozemskem, kjer se 50-odstotna obdavčitev začne pri 60.000 evrih letne osnove oz. 52-odstotna obdavčitev pri 55.991 evrih. Opozarjajo, da imata obe državi skoraj dvakrat višji bruto domači produkt.

Tako zbrana sredstva bi ZL namenila za naraščajoče potrebe po denarni socialni pomoči. Opozorili so, da je minimalna plača v Sloveniji zamrznjena od leta 2011, a čeprav se izplačila socialnih pomoči v zadnjih letih povečujejo, se evidentno povečujejo tudi stiske ljudi.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je sicer včeraj potrdil predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero se bo še za leto dni ohranil lani uvedeni najvišji razred pri dohodnini.