"V Žalcu so do grla v gnojnici, ki so jo sami nakidali na kup." - Matic Munc
Zakaj so delovali točno tako? So bili zlonamerni, popolnoma nestrokovni, so imeli napačna navodila ali še kaj, bomo verjetno izvedeli skozi sodni postopek, ko jih bo ista država Slovenija, ki jim je dala službo, preganjala po uradni dolžnosti prek tožilstva. Ne pišem zgolj o opominih in izgubi službe, gre za možnost zaporne kazni in seveda posledično tudi odškodninske odgovornosti te iste Slovenije. Nekaj je bilo že napisanega o pogumu inšpektorice Tutte, ki je močno zažvižgala v piščalko, in to glede na njeno funkcijo. Od daleč gledano, je pljunila v lastno skledo in začela kljuvati točno tiste oči, česar vrane iste jate pač naj ne bi počele. V resnici je naredila dejanje osebe, ki razume strokovnost in integriteto. Na tak način je z eno potezo prekinila slabo predhodno prakso omlednega socialnega inšpektorja, ki v eni zadevi od leta 2007 še vedno ni uspel narediti inšpekcijskega nadzora. Bo že. Zaseden je. Otroci so medtem že na srednji šoli, naslednjič bodo že poročeni in imeli otroke. In seveda, da ne bo pomote, tudi ta inšpektor ima še vedno službo in je celo predpostavljeni zgoraj imenovane. Toliko o reku, da naj pridejo na prava mesta ljudje, ki so za njih res usposobljeni.
Torej, o ozadju tako očitnih kršitev vsega, kar zapovedujeta doktrina socialnega dela in zakonodaja, bomo še brali. In se ob tem lahko ponovno zgražali. Škoda je narejena. Danes želim vaš pogled usmeriti še v drugo smer. Proti vsem tistim, na katere sta se starša napačno posvojenih otrok v času svojega boja obračala in so ju pustili na cedilu. To so tiste ovce iz naslova te kolumne. Današnji rezultat je namreč šele etapa zelo dolgega birokratskega boja, ki traja vsaj dve leti. Dve leti ni nihče trznil. Dve leti sta dobivala klasične odzive slovenskih uradov, ki imajo v imenu in poslanstvu to famozno »korist otroka«. In kaj lahko preberemo v teh suhoparnih dopisih uradnikov? Da niso pristojni, da ne vidijo nobene napake, da se je treba s takšnim stanjem sprijazniti in podobne kvačke. Na tem mestu se mi res postavlja vprašanje, ali bi tako ravnali, če bi šlo za njihovega otroka ali otroka njihovih bližnjih. Dvomim. Ali imamo torej sistem za revne in manj vplivne, ko je za njih vsaka drobtinica dobra, in sistem za bogate koritnike, ki se jim zlorabe institucij ne dogajajo? Očitno. Dve Sloveniji.
