Ker z delodajalcem nimajo podpisane pogodbe za (ne)določen čas, jim banke ne odobrijo kreditov, tako je nekaj povsem vsakdanjega, da za kredite mladih odraslih jamčijo osiveli starši. A to je le vrh ledene gore, proti kateri na trgu delovne sile zanaša mlajšo populacijo.
V primeru, da uspešno najdejo delo, ga opravljajo v eni od negotovih oblik. Delodajalci želijo ceneno delovno silo, zato iščejo takšno, ki ni obremenjena z dajatvami. Plače najraje nakazujejo prek študentskih napotnic, ki tovrstnim delavcem ne zagotavljajo osnovnih pravic – minimalne urne postavke, bolniške, dopusta, nadomestila za malico in prevoz na delo, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tako jim ne teče delovna doba, povrhu pa se jim ne beležijo niti delovne izkušnje.
Od kod izvira izraz prekarno delo?
Pridevnik prekaren (prekarna zaposlitev v pomenu 'zaposlitev za določen čas, v različnih oblikah, najpogosteje brez pravic do dopusta, prispevkov za zavarovanje in podobno') izhaja iz latinskega izraza precarius (prvotno 'izprošen, priberačen, odvisen od volje drugega'; pozneje 'nestalen, negotov, prehoden'), ki ga pravniki uporabljajo že dolgo. Po rimskem pravu je lastnik namreč lahko prepustil lastnino v rabo nekomu drugemu do preklica.
Vir: dr. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Po oceni Gibanja za dostojno delo in socialno družbo v prekarnem delovnem odnosu trenutno dela 250.000 tisoč »zaposlenih«, kar je kar osmina celotne slovenske populacije. Če v takšnem odnosu še ne delajo, pa so pred nastopom svojega poklica prisiljeni v volontersko (torej »prostovoljno«) pripravništvo. Govorili smo z mlado pravnico, ki trenutno opravlja dvoletno prakso v odvetniški pisarni. Tina pravi, da je »pripravništvo mogoče opravljati na sodišču ali v odvetniški pisarni. Pri prvi možnosti se moraš uvrstiti na čakalno listo, na kateri si rangiran glede na svoje ocene. Sodiščem je zakon o uravnoteženju javnih financ v interesu varčevanja prepovedal plačana pripravništva, te določbe so sicer nehale veljati, a se v praksi še vedno izvajajo.« Slabše je, če pristaneš v odvetniški pisarni, pravi Tina, tam je vsako pripravništvo volontersko, delodajalci pa (jasno) niso obvezani k plačevanju prispevkov. Zakonsko so sicer obvezani plačati nadomestila za prevoz na delo in malico, a le malokateri to tudi spoštuje, poudarja.
Zala Turšič iz Sindikata Mladi plus pravi, da lahko o številu neplačanih pripravništev samo ugibamo, saj država ne vodi nobene evidence. To sicer poskušajo vzpostaviti sami, a mnogi pripravniki zaradi strahu pred delodajalci teh niso pripravljeni razkriti. Delodajalci medtem neplačana pripravništva preprosto zanikajo.
Študentsko delo in volontersko pripravništvo seveda nista edini obliki prekernosti. Razmahnila se je namreč praksa opravljanja dela prek samostojnega podjetja, med panogami, ki so najbolj na udaru, je novinarstvo. Govorili smo z Heleno Milinković, novinarko in predstavnico Sekcije samostojnih in svobodnih novinarjev RTVS. Pojasnila nam je, da je večina novinarjev, predvsem mlajših, danes samozaposlenih – v večini primerov gre za prikrito zaposlovanje. Novinarske pogodbe so, vsaj na RTV-ju, napisane tako, da prepovedujejo delo v konkurenčnem mediju, določajo pa enake obveznosti, prevedene v ure ali število mesečnih prispevkov – kot za redno zaposlene, a za nižje plačilo in brez kakršnihkoli pravic. Tako večina novinarjev v Sloveniji dela le za enega delodajalca – »naročnika«. Čeprav Kolektivna pogodba za poklicne novinarje opredeljuje minimalne pravice za vse novinarje, torej vse – tiste redno zaposlene in samozaposlene, pa niti ena medijska hiša teh določil ne upošteva.
Ministrstvo, pristojno za delo, kot najučinkovitejši ukrep zaposlovanja izpostavlja oprostitev plačila prispevkov za delodajalce. Slednji lahko na podlagi interventnega zakona za obdobje 24 mesecev uveljavijo olajšavo, če za nedoločen čas zaposlijo brezposelno osebo, mlajšo od 30 let. V prvih devetih mesecih izvajanja tega programa se je za nedoločen čas zaposlilo 2438 mladih.
