Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so včeraj pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki zbornice in večjih podjetij predstavili svoj pogled na napovedani rebalans proračuna za naslednje leto. Do napovedanih ukrepov so bili izjemno kritični, saj so prepričani, da bodo pogubni za slovenska podjetja.
Kot je znano, je vlada v sklopu ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov že napovedala vrsto novih prispevkov in povečanje nekaterih že obstoječih. Med drugim se napoveduje povečanje prispevkov za obnovljive vire energije, ukinitev sheme oprostitev dajatve CO2, povečanje prispevkov za učinkovito rabo energije, trošarine za energetsko intenzivna podjetja v papirni industriji ter trošarine na sladke pijače, je na včerajšnji novinarski konferenci spomnil predsednik GZS Samo Hribar Milič. »Žal se preveč pogosto dogaja, da vlade namesto z ukrepi, ki bi spodbudili zasebni sektor in nova delavna mesta, za krpanje proračunske luknje predlagajo nove obremenitve za gospodarstvo.«
Ugotavljajo namreč, da bo nova vlada s predvidenimi ukrepi največ škodovala velikim, energetsko intenzivnim podjetjem, katerih izvoz je lani predstavljal skoraj 75 odstotkov njihovih prihodkov, in skupaj zaposlujejo več kot 27.000 ljudi. »Posamezne trošarine v energetsko intenzivnih podjetjih so se v zadnjih letih zvišale tudi do 500 odstotkov, kot na primer trošarina na elektriko,« je poudaril Hribar Milič.
Ob tem je zanimivo dejstvo, da malokatera evropska država pozna povečanje prispevkov za obnovljive vire energije. V Švici in Nemčiji to niso dajatve, s katerimi bi država krpala proračunsko luknjo, ampak dajatve, namenjene okolju in modernizaciji proizvodnje.
Veliko bolj pereč problem pa je po mnenju GZS vpeljava davka na sladke pijače. Vlada davek opravičuje s skrbjo za zdravje mladostnikov in vse večjim problemom predebelih najstnic in najstnikov. Snovalci zakona so namreč prepričani, da se bodo cene sladkih pijač z uvedbo davka povečale, kar bo na koncu pomenilo manjšo potrošnjo. A po raziskavi britanske univerze v Readingu se s povečanjem cene potrošnja res zmanjšuje, se pa ne zmanjšuje vnos sladkorja, ta je namreč manjši za pičlega 0,0008 odstotka. Sladkorja namreč ne najdemo samo v brezalkoholnih pijačah, ampak tudi v kečapu, vloženi zelenjavi in predpripravljenih izdelkih. Preventivni razlogi, ki jih navaja vlada, so po mnenju mnogih poznavalcev, od agrarnih ekonomistov do raziskovalcev, le krinka za polnjenje proračunske malhe. V to so prepričani tudi predstavniki podjetij, ki proizvajajo brezalkoholne pijače. Direktor Fructala Luka Jejčič, ki zaposluje skoraj 300 ljudi iz širšega ajdovskega območja, je včeraj poudaril, da bi jih ta dajatev pahnila v izgubo. In delovna mesta v Fructalu so po Jejčičevih besedah ogrožena, saj naj bi njihov lastnik (srbski Nektar, op. p.) ob morebitni vpeljavi davka tehtno razmislil o selitvi proizvodnje iz Slovenije, in to kljub velikih finančnim sredstvom, ki jih je vložil v modernizacijo proizvodnje.
Pred dnevi je bil nad varčevanjem v preteklih letih oster tudi eden najbolj vidnih domačih ekonomistov, Mojmir Mrak. Dejal je namreč, da Slovenija ob nevzdržnem javnem dolgu nima izgovora za opustitev proračunske konsolidacije in da je bilo naše varčevanje medlo. »Dejstvo je, da smo celotno varčevanje izpeljali pri investicijah. Moralo pa bi biti povsem obratno: manj varčevanja pri investicijah in več reform,« je poudaril Mrak. Teh reform pa v novem rebalansu ni na vidiku.
