V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) so za STA povedali, da je pri omenjeni poškodbi najpomembneje, da sta zdržala nasip gradbene jame in nasip, ki so ga nasuli za protipoplavno zaščito okolice elektrarne.
Večje težave so se pojavile le na desnem bregu savske struge, kjer je reka poškodovala del brežine. Zelo pomembno pa je, da je visok vodostaj oz. pretok 2300 kubičnih metrov na sekundo zdržala obodna stena gradbene jame.
Do izlitja vanjo ni prišlo in dela tam nadaljujejo. Poškodovane brežine so začeli sanirati že v ponedeljek, nasip ob levem bregu Krke pa je - enako kot ob septembrskih poplavah - dokazal, da bo protipoplavna zaščita Krške vasi in Velikih Malenc, katere ureditev sodi k projektu HE Brežice, zelo učinkovita, so dodali.
Družba se sicer letos srečuje s povečanim pretokom Save, kar ji ob povečani proizvodnji električne energije povzroča kar nekaj težav, še povedali v HESS.
HE Brežice so začeli graditi marca, tok Save na njenem območju pa so v začetku junija preusmerili v novozgrajeni obtočni kanal.
Celotna naložba HE Brežice, četrte v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, naj bi brez davka znašala nekaj več kot 250 milijonov evrov. Od teh naložba v njen energetski del 118 milijonov evrov, naložba v njen infrastrukturni del z vodno akumulacijo, za katerega je zadolžena krška družba Infra, pa približno 135 milijonov evrov. Elektrarno naj bi predvidoma zgradili v drugi polovici leta 2017.
V okviru izvedbe infrastrukturnega dela HE Brežice bodo med drugim zgradili akumulacijski bazen, uredili protipoplavno varnost na območju tamkajšnjega sotočja Save ter Krke in lokalno infrastrukturo.
Direktor Infre Vojko Sotošek je za STA povedal, da so razpis za gradnjo akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za HE Brežice objavili 5. novembra. Rok za oddajo ponudb preteče 19. decembra, ko jih bodo tudi javno odprli, je še dodal.
HE Brežice z nazivno močjo 45 megavatov bo pretočno-akumulacijska s tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 kubičnih metrov na sekundo in s petimi pretočnimi polji. Njena letna proizvodnja bo v povprečju znašala 161 gigavatnih ur. V državni elektroenergetski sistem bo prispevala približno odstotek letne proizvodnje električne energije.
