Na obravnavi, ki sta se je udeležila oba obtožena, je sodnik Matevž Gros najprej prisluhnil Veselku Oju, ki je v času obravnavanih dogodkov vodil družbo Ediling. Ta je potrdil navedbe iz zapisnika o njegovem zaslišanju med policijsko preiskavo leta 2011, da so del zemljišč kupili od občine na javnem razpisu, da pa so bili zainteresirani tudi za višje ležeča zemljišča, ki so jih nato odkupili od Rudonje, vendar so bile te nepremičnine umaknjene z javnega razpisa.
Na dodatna vprašanja tožilke Tamare Pahor je Ojo pojasnil, da so dali dokaj visoko ponudbo za zemljišča, in sicer okoli 200 evrov na kvadratni meter, saj so dobili namig, da bo na javnem razpisu nekdo ponudil visok znesek.
Za prodajo sosednjih zemljišč pa je Oja najprej poiskal Tomi Matkovič, s katerim sta se nekajkrat dobila in pogajala okoli cene. Ojo je sicer dobil občutek, da je Matkovič samo delni lastnik, cena zemljišč pa se je med pogajanji gibala okoli 100 evrov na kvadratni meter.
Matkoviča nato naenkrat ni bilo več, zato pa je direktorja Edilinga "našel" Rudonja. Ojo je potrdil, da je bila cena, ki so jo ponudili Rudonji, višja od tiste, o kateri so se pogovarjali z Matkovičem, točneje okoli 140 evrov na kvadratni meter.
Rudonja je namreč navedel, da ima potencialnega kupca, ki je pripravljen plačati 150 evrov za kvadratni meter. Za višjo ceno od tiste, o kateri so se pogajali z Matkovičem, pa so se odločili zaradi interesa gradbenega projekta. Ta je namreč predvideval mirno stanovanjsko sosesko, zato niso želeli imeti v bližini investitorja, za katerega niso mogli vedeti, kaj bo tam počel, je pojasnil Ojo.
Med razlogi, zaradi katerih so Rudonji plačali manj kot za občinske parcele, je Ojo navedel, da je pri občinskih zemljiščih šlo za veliko površino, ki je omogočala gradnjo objektov z večjim številom stanovanj, zato so si zanje lahko privoščili višjo ceno. Po drugi strani je zemljišče, ki ga je ponujal Rudonja, omogočalo gradnjo individualnih hiš, pri katerih ne bi prenesli tolikšnih stroškov.
Ediling projekta, za katerega so se morali tudi zadolžiti, ni nikoli realiziral, naložbo pa je Ojo ocenil za polomijo.
Popoviču in Bangijevu tožilstvo očita zlorabo položaja oz. pomoč pri tem kaznivem dejanju v primeru zemljišč v Valdoltri, ki jih je koprska občina leta 2006 zamenjala za parcele v Kopru. Te je potrebovala za gradnjo podaljška ceste nad Dolinsko cesto.
Menjalna pogodba je bila po prepričanju tožilstva za občino škodljiva, njen namen pa je bil pridobiti lastništvo oz. premoženjsko korist točno določeni osebi, saj je kupec nepremičnine nato prodal naprej po višji ceni.
Obtožena sta krivdo zanikala, Popovič pa je na začetku glavne obravnave poudaril, da je bil posel zakonit in nujen, občina pa je z njim ogromno pridobila.
