Ob vodni ujmi, ki je v sredo prizadela zahodno in osrednjo Slovenijo, so se mnogi spomnili na podobne poplave, ki so območje prizadele pred štirimi leti in so jih takrat označili za stoletne vode.
Najučinkovitejša metoda za spopadanje s temi pojavi je prilagoditev podnebnim razmeram na več področjih.
Drži pa, da so takšni ekstremni hidrološki pojavi v zadnjem času vse pogostejši, dodaja. Ta trend opažajo že od 80. let minulega stoletja, po letu 2007 pa je vzorec še značilnejši - izjemno visoki pretoki vodotokov so vse pogostejši, obenem pa vse pogostejše ekstreme opažajo tudi pri sušah.
Najučinkovitejša metoda za spopadanje s temi pojavi je po njegovih besedah prilagoditev podnebnim razmeram na več področjih. "Tudi poplavam se lahko prilagodimo, ne moremo pa se jim izogniti," pravi. Sprejeti je treba ustrezne protipoplavne in tehnične ukrepe, kot so urejanje gozdov in gradnja suhih zadrževalnikov, predvsem pa je izpostavil renaturalizacijo mokrišč, ki so naravni blažilec hidroloških ekstremov - tako suš kot poplav.
Sprejeti je treba ustrezne protipoplavne in tehnične ukrepe, kot so urejanje gozdov in gradnja suhih zadrževalnikov.
Na vprašanje, ali so bili po poplavah v letu 2010 sprejeti ustrezni ukrepi, npr. za območje Gradaščice, je Polajnar povedal, da je bil sprejet državni prostorski načrt, ki je podlaga za začetek strukturnih ukrepov v porečju Gradaščice. Načrt med drugim predvideva povečanje prepustnosti Malega Grabna, ureditev zalednega dela Gradaščice in izgradnjo najmanj enega suhega zadrževalnika v porečju Gradaščice.
Polajnar je ob tem še poudaril, da se je Agencija RS za okolje zlasti po letošnji ledeni ujmi zelo angažirala in poskrbela za očiščenje velikega dela strug, tudi v porečju Gradaščice, kjer so bili vodotoki dodatno očiščeni. Na Arsu po njegovih besedah sicer že vrsto let opozarjajo na pogost pojav izjemno obilnih padavin prav na tem območju.
