Avgusta je bilo registriranih brezposelnih okoli 56.100 moških in okoli 58.600 žensk.
To bo že vaš drugi mandat, a zdi se, da ste tokrat težišče prioritet s trga dela prenesli na socialo.
Poudarek želim dati vsem področjem in ne bi želela ustvarjati občutka, da je neko področje bolj pomembno. Res je, da je verjetno največji in najtežji predvideni projekt reorganizacija centrov za socialno delo, a to ni edina prioriteta.
Pri sociali bije v oči predvsem stopnja revščine, ki se je leta 2013 povečala na kar 14,5 odstotka, stopnja revščine otrok pa je še večja. Bodo sledili kakšni ukrepi za njeno zmanjšanje?
»Revščina se je glede na te podatke najbolj povečala v družinah z vzdrževanimi člani.«
Stopnja revščine se je povečala za eno odstotno točko, kar je alarm. A velja za leto 2013, upoštevani pa so dohodki za leto 2012. Revščina se je glede na te podatke najbolj povečala v družinah z vzdrževanimi člani. Vendar pa so spremembe socialne zakonodaje, ki so začele veljati januarja in septembra letos, naslovile prav to skupino. Že prej smo se zavedali, kaj je treba storiti, tako da so rešitve začele veljati še pred objavo podatkov o revščini za leto 2013.
Kaj pa brezposelnost, ki je bila izpostavljena kot osrednji izziv vašega prvega mandata? Predkrizne številke so kljub pozitivnemu trendu še izjemno daleč.
Za zmanjševanje števila brezposelnih je ključna gospodarska rast in nova delovna mesta. Kar zadeva naše ministrstvo, aktivna politika zaposlovanja ostaja prioriteta. Nadaljevali bomo z jamstvi za mlade, ki dajejo dobre rezultate, prihodnje leto pa bo v ospredju podoben paket za dolgotrajno brezposelne, ki so različnih starosti in jih je med registriranimi brezposelnimi že 51 odstotkov.
Imate na tem področju že začrtane kakšne konkretne ukrepe?
Dolgotrajno brezposelnim bomo namenili subvencije, nadaljevali bomo uspešne ukrepe, kot je delovni preizkus ... Ne bo več toliko splošnega izobraževanja, večji poudarek kot na zajetju čim širšega kroga ljudi bo na kakovosti ukrepov. Poleg tega bomo nadaljevali z javnimi deli, tudi v okviru socialnih podjetij.
Ste si zastavili kakšen dolgoročnejši cilj, kam želite spraviti število brezposelnih?
Napovedi so zelo nehvaležne, poglejte, kako jih popravlja urad za makroekonomske analize in razvoj. Številke pod 100.000 registriranih brezposelnih so ključno povezane z gospodarsko rastjo. Podatki kažejo, da se delovna mesta generirajo pri tri- in večodstotni rasti, vemo pa, da Evropa in Slovenija take rasti še ne bosta imeli. Ključni izziv je zato odgovor na vprašanje, kako delovna mesta generirati tudi pri enoodstotni rasti.
Napovedali ste tudi prenovo zavoda za zaposlovanje. Kaj ste imeli v mislih?
Spremembe na zavodu že potekajo. Dogovorjeno je, da morajo spremeniti način dela, da bodo postali bolj aktiven akter med delodajalci in brezposelnimi. Odprtost zavoda se je že izboljšala, vzpostavljene so tudi različne spletne rešitve. Želim, da se to nadaljuje.
Za konec še vprašanje glede neplačanih pripravnikov. Kako je mogoče, da si celo država lahko privošči, da številni dela zanjo opravljajo brezplačno?
V koalicijski pogodbi smo jasno pokazali, da to ni sprejemljiva praksa. A vprašanje pokrivajo sektorski zakoni. Ministrstvo za delo ima na svojem področju plačana pripravništva. Za pripravništva v socialnem delu smo zagotovili evropska sredstva.
V kratkem bo objavljen tudi razpis S faksa takoj praksa, kjer z evropskimi sredstvi spodbujamo zaposlovanje mladih takoj po zaključku fakultete.
