Poplave so povzročile škodo na kulturni dediščini na območjih, za katera so pristojne območne enote zavoda Maribor, Celje, Novo mesto in Ljubljana. Ljubljana je pristojna tudi za Kostanjevico, kjer je škoda največja.
Zavod bo pripravil sanacijske elaborate za spomeniško-varstveno obnovo poškodovanih objektov. Kdaj bo opravljena sanacija, ni znano, predvidoma bodo postopki stekli, ko bo na vladni ravni sprejet sklep o nastali škodi in sanaciji poplavne škode.
Vzhodni del Slovenije so med 12. do 16. septembrom prizadeli močno deževje in narasle vode, ki so se na nekaterih območjih Dolenjske in Pomurja zadrževale več dni, ter številni zemeljski plazovi.
Po zbranih predhodnih ocenah lokalnih skupnosti je skupna škoda zaradi poplav višja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna oz. višja od dobrih 2,5 milijona evrov, zato je Uprava RS za zaščito in reševanje 19. septembra izdala sklep o ocenjevanju škode in kot rok za oddajo podatkov določila 20. oktober. Kot so STA pojasnili na upravi, so nekatere občine zaprosile za podaljšanje roka za vnos podatkov.
Če bo skupna škoda presegala 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka države, kar je okoli 210 milijonov evrov, lahko Slovenija kot država članica EU zaprosi za finančno pomoč iz solidarnostnega sklada EU.