Zoran Janković se je po tem, ko ga je Janez Janša leta 2006 odstavil s položaja predsednika uprave danes že hrvaškega Mercatorja, podal v vode lokalne politike. Istega leta je kandidiral za ljubljanskega župana in s konkurenco pometel že v prvem krogu. Njegovo dozdajšnje vladanje je v Ljubljani pustilo močan pečat, a je bilo njegovo vodenje občine ves čas zaznamovano z različnimi aferami in obtožbami. Mali človek ga vidi kot osebo, ki je v Ljubljani končno nekaj naredila, kritiki pa mu očitajo, da občino vodi kot brezkompromisni poslovnež, ki rad poskrbi tudi za svoj žep.
A Ljubljana je dobila tudi vrsto nedokončanih projektov. Prvi med takimi je center Stožice, ki je po županovih zagotovilih sicer zaključen, a pogled na neurejeno okolico trgovskega središča govori drugačno zgodbo. Vsakega občana je Janković z gradnjo stadiona in dvorane kljub drugačnim zagotovilom po nekaterih podatkih zadolžil za dodatnih 400 evrov. Poleg tega je veliko podizvajalcev v Stožicah ostalo brez zasluženega plačila, najbolj grozljiva je izpoved enega od njih, ki je pred časom dejal: »Za danes še imam, čez nekaj dni pa ne vem, kaj bom dal otrokom v lonec.« Eden od obupanih in izigranih podizvajalcev je celo naredil samomor, dolgovi in stiska so mu bili v preveliko breme. Po drugi strani pa Plečnikov stadion že leta propada, nič ni z obljubljeno garažno hišo pod tržnico, v mestu je na kupe gradbenih jam, ki kazijo podobo mesta. Veliko sramoto središču mesta predstavlja tudi zapuščena tovarna Rog, ki še čaka na investitorja.
123 milijonov dolga je imela konec decembra lani Mestna občina Ljubljana.
Veliko pomanjkljivosti je po mnenju marsikaterega Ljubljančana tudi v cestnem in javnem prevozu. Rumeni pasovi, namenjeni avtobusom in taksijem, so samo še povečali zastoje na cestah. Zanemarjena javna potniška mreža pa tako Ljubljančane kot tiste, ki se vozijo na delo v Ljubljano, odvrača od uporabe mestnega javnega prevoza. Že pred več kot letom dni je Janković z odlokom prepovedal zasebni promet na Slovenski cesti v središču mesta, obnova pa naj bi stekla še to jesen.
Mnogi tekmeci mu očitajo prezadolženost mesta, ki je konec leta 2013 znašala 123 milijona evrov, a Janković te očitke zavrača. Spomnimo. Mesto je imelo leta 2006, ko je vajeti v Ljubljani prevzel Janković, nekaj čez 50 milijon evrov dolga.
Ob tem ne velja pozabiti, da so Jankovića ves čas županovanja spremljale zelo odmevne afere. Finančni zapleti pri financiranju Stožic, sporni denarni tokovi med Mestno občino Ljubljana, Grepom in podjetji iz omrežij Jankovićeve družine, potem nenadne spremembe namembnosti zemljišč, prodaja zemljišča za Bežigradom, za katerega je sodišče ugotovilo, da ni bilo v občinski lastni, obiski kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, kupoprodajna pogodba za zemljišče Mercatorja v Nišu v času, ko je Janković vodil Mercator, so le delček za mnoge spornih ravnanj Zorana Jankovića.
Kljub vsemu Janković vnovič kandidira za župana in prav zanimivo je spremljati njegove zadnje dneve pred volitvami. Od začetka septembra namreč ni minil dan, da Janković ne bi slavnostno odprl ene od novih pridobitev mesta Ljubljana.
