Od takrat ima Mirela samo en cilj: na pogorišču hiše želi zgraditi malo kapelo in se vrniti v Veliko Krsno, a nima kam. »Vsako noč sanjam, da otroci stojijo na pragu in da me najstarejši sin Nenad vpraša: 'Mami, kdaj boš prišla domov?'« je Mirela povedala za srbski Kurir in dodala, da se mora vrniti tja, saj jo na tisti kraj vežejo spomini na umrle otroke.
Potem ko je v požaru izgubila tri majhne otroke, si Mirela Mikulčić iz Velike Krsne ni opomogla.
Mirela se je v Veliko Krsno preselila iz Hrvaške, kjer je z velikim navdušenjem prek urada za begunce kupila hišo. Bila je prepričana, da bodo imeli streho nad glavo, a ji je sreča obrnila hrbet.
»Podnevi sem delala na njivah, ponoči v barih. Ni me bilo sram, saj sem vedela, da delam za otroke. Ko me ni bilo doma, sem sosedi plačevala, da jih je pazila, saj očetu ni bilo mar zanje,« se spominja Mirela. Pravi, da jo zelo boli, ker jo obsojajo ljudje, ki ne vedo, kaj vse mora prestati in kako ji je v duši.
Mireli zaradi malomarnosti grozi do osem let zapora.
Usodne noči je otroke pustila same doma. »Otroci so spali, le Nenad je bil buden. Rekla sem mu, da bom kmalu nazaj. Ležali so v dnevni sobi, a so jih pozneje mrtve našli v drugi sobi. Ni mi jasno, zakaj Nenad ni odprl okna in niso pobegnili, saj so vedeli, da smo odpirali okno, ko se je iz štedilnika kadilo,« se sprašuje žalostna mati, ki ji zaradi malomarnosti grozi do osem let zapora.
