V prvih osmih mesecih skupaj je presežek odhodkov nad prihodki dosegel 1,03 milijarde evrov, kar je načrtovana raven za letošnje leto. Avgustovski primanjkljaj je posledica izpada prihodkov od dohodnine in prejetih sredstev iz EU. Banka Slovenije je kljub 112,6 milijona evrov primanjkljaja, ki je bil načrtovan, saj so upoštevali prenos dela trošarin iz avgusta v september, spodbudno napovedala večjo gospodarsko rast.
Namesto za aprila napovedanega 0,6 odstotka se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) do konca leta okrepil za 1,6 odstotka, so prepričani v centralni banki.
Banka Slovenije v slovenskem gospodarstvu že od konca lanskega leta opaža pozitivne trende, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Kot ugodno je izpostavila stanje na tekočem računu plačilne bilance, razdolževanje gospodarstva ter rast zaupanja v bančni sistem in povečanje obsega varčevanja gospodinjstev.
Vodja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda je izboljšanje napovedi pojasnil z besedami, da so bili zadnji podatki statističnega urada boljši od pričakovanih. Gospodarska rast v prvi polovici leta je znašala 2,5 odstotka. Pred tem je Banka Slovenije napovedi za Slovenijo izboljšala že aprila, ko ji je namesto 0,7-odstotnega padca BDP napovedala 0,6-odstotno rast, zatem pa njeno pospešitev na 1,4 odstotka v letu 2015. Zdaj je napoved za prihodnje leto popravila na 1,3 odstotka, je povedal Delakorda. Festićeva je med ključnimi izzivi za v prihodnje navedla prestrukturiranje realnega sektorja, in sicer tako lastniško kot finančno in poslovno. V teh procesih že aktivno sodeluje tudi Banka Slovenije in bo prav tako v prihodnje. Dobre napovedi pa potrjuje tudi dejstvo, da so v prvih osmih mesecih proračunski odhodki skupaj dosegli 6,34 milijarde evrov, kar je približno toliko kot v istem obdobju lani.
