Stroški dela v Sloveniji so precej visoki. V Evropski uniji nas uvrščajo na 12. mesto, naši realni dohodki pa žal capljajo precej za obdavčitvijo. Kaj bo storila nova vlada?
Pred približno desetimi dnevi je bil za poslanko SDS Evo Irgl srečen dan. Kdo pa ne bi bil vesel povišanja že tako lepe poslanske plače? A vse kaže na to, da si je Irglova plačo zaslužila. Njen redni mesečni dohodek so namreč v mandatno-volilni komisiji povečali za okoli 300 evrov bruto na mesec, in sicer zato, ker so izenačili dodatek za vodenje komisije za peticije. Skupaj z Irglovo je bil tisti dan vesel še Matej Tašner Vatovec iz Združene levice, ki bo odslej mesečno prav tako prejemal nekaj evrov več.
Kaj pa preostali državljani naše podalpske državice? Če so nas še pred leti imenovali kot drugo Švico, pa žal naše plače niso nikoli dosegle višine plač v omenjeni drugi podalpski državici. Podatki sicer kažejo, da se povprečna mesečna plača Slovenk in Slovencev počasi dviga. Tako je povprečni mesečni neto dohodek za mesec julij znašal 1002,75 evra, kar je nekaj manj kot en odstotek več od plače za mesec junij. Povprečna bruto plača je tako znašala 1535,66 evra, so pokazali podatki državnega statističnega urada.
Polovica prejema manj kot 890 evrov na mesec
48 tisoč zaposlenih prejema le minimalno plačo – po 560 evrov.
A resnica o plačah državljanov Republike Slovenije je precej drugačna. V Sloveniji namreč kar dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, ki je nižja od slovenskega povprečja. Še bolj zastrašujoč pa je podatek, da kar 50 odstotkov vseh zaposlenih prejema manj kot 890 evrov neto na mesec, in kar 48 tisoč je takšnih, ki prejemajo le minimalno mesečno plačo – 560 evrov. A to še ni vse. Pri nas smo za bogatega določili že nekoga, ki na mesec na račun prejme 1502,83 evra.
Tak posameznik se namreč že uvrsti v najvišji dohodninski razred, z najvišjo, 41-odstotno davčno stopnjo (za 50-odstotno stopnjo še ni jasno, ali bo veljala tudi po letošnjem letu). Žalostno in zastrašujoče hkrati. In prav iz tega razloga je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pretekli teden predlagala razbremenitev plač srednjega razreda in s tem dvig mesečnega neto prihodka posameznika. Predlagali so, naj se v dohodninsko lestvico dodata dva nova davčna razreda in dve novi davčni stopnji. Novi davčni stopnji bi se po mnenju ZSSS lahko uvedli med 27 in 41 odstotki obdavčitve, kar bi močno razbremenilo srednji sloj.
Davčna razbremenitev ugodna za potrošnjo
Dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od povprečne – po 1002,75 evra.
Na ZSSS pa se zavzemajo tudi za spremembo zneskov ob prehodu iz enega v drugi davčni razred. Davčna razbremenitev bi vsekakor blagodejno vplivala tudi na potrošnjo, ob povečanju te pa bi zagotovo lažje zadihalo tudi gospodarstvo. Hkrati s tem predlogom pa na ZSSS predlagajo večjo davčno obremenitev kapitala. Ta je pri nas, če gledamo po deležu BDP, le 19,6-odstotna, kar nas znotraj Evropske unije uvršča šele na 27. mesto, medtem ko smo po obdavčitvi dela, kar v državno blagajno prinese 35,6 odstotka vseh prihodkov, na 12. mestu. Na podlagi tega so na ZSSS prepričani, da so imetniki kapitala močno privilegirani. Višja obdavčitev kapitala in nižja obdavčitev dela bi po njihovem mnenju pripomogli k hitrejšemu gospodarskemu zagonu.
Ali si lahko v prihodnje tudi večina Slovencev obeta višje plače, je predvsem odvisno od delodajalcev in stanja podjetij, v katerih so zaposleni, a lahko k temu precej pripomorejo tudi politiki. Nam bodo pomagali ali bodo plače dvigali le sebi? Naslednja sta na potezi novi premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor. Bosta odprla mošnjičke?
