V kuhinji stare družinske hiše na Logu pri Brezovici na steni visi stara, črno-bela slika danes 92-letne Jožefe in njene velike družine. »Dvanajst nas je bilo, bratov in sester,« nam pove in doda: »Ni bilo lahko, a smo si pomagali in ustvarili prihodnost tudi za rodove, ki prihajajo.«
Raziskali bomo vašo zgodbo
So vas ogoljufali, vam življenje greni država, so vas peljali žejne čez vodo? Morda veste kaj, kar bi morali vedeti tudi drugi? Dobite me na:
E: ziga.kariz@svet24.si
N: Papirniški trg 17,
1260 Ljubljana - Polje
T: 01/588 04 80
Toda ravno tisto, kar so skupaj ustvarili, danes deli njene potomce: hiša, prizidek in parceli, na katerih stojita. Kot nam pove Jožefin vnuk V. T., naj bi se njegova sestrična O. Š. S. z babico zaradi težkih družinskih razmer dogovorila, da nanjo prepiše stanovanje, ki je nastalo v zgornjem delu prizidka. A darilna pogodba, ki so jo na koncu podpisali, je bila sestavljena tako, da je O. Š. S. postala lastnica celotnega prizidka in parcele pod njim ter še ene tretjine hiše. V. T. in njegova družina se zaradi tega počutita okradena, čeprav priznavata, da je pogodba veljavna. Tako so zdaj, več let po podpisu pogodbe, babico prepričali, da je na sodišču sprožila postopek za razveljavitev.
A O. Š. S. je v skladu z veljavno pogodbo želela na parceli, katere lastnica je postala, dozidati hišo. »Da bi rešila stanovanjski problem sebi ali otrokom,« nam je povedala v telefonskem pogovoru. Odšla je na geodetsko upravo, kjer so ji povedali, da je to neizvedljivo, ker je prizidek še vedno del hiše in ker del prizidka stoji na parceli, katere lastnika sta tudi V. T. in Jožefa P. Tako so ji svetovali, naj pridobi lastništvo tudi nad spornim delom parcele, da bo lahko vse skupaj vpisala v zemljiško knjigo in tako v popolnosti uveljavila svojo lastninsko pravico.
Ker je bila za izvedbo potrebna dodatna parcelacija, je s seznama geodetskih podjetij izbrala podjetje CELU, ki je izdelalo potrebni elaborat. In tu se za njena sorodnika, Jožefo P. in njenega vnuka, začne neverjetna zgodba. Kot pravi V. T., jim je bilo rečeno, da gre le za ureditev meje, in jim nihče ni povedal, da bo na njihovem zemljišču nastala nova parcela. Čeprav je na vseh dokumentih njegov podpis in podpis Jožefe P., trdi, da o postopkih nista bila obveščena. Ko smo o tem govorili z vodjo geodetske uprave Tatjano Slavec, nam je poslala povratnice priporočenih pošiljk s podpisom V. T. A ta trdi, da so njegov podpis na nekaterih dokumentih ponaredili. In res se na povratnicah pojavljata dva sicer zelo podobna, a v nekaterih potezah različna podpisa. To je med našim pogovorom ugotovila tudi vodja geodetske uprave, gospa Slavec. A kot je dejala: »Če je prišlo do ponarejanja podpisov, je to stvar policije in kazenske ovadbe. Mi res nismo strokovnjaki za grafologijo.«
A če niso strokovnjaki za grafologijo, bi morali biti vsaj strokovnjaki za geodezijo, pa kot kaže, ni tako. Elaborat, ki ga je geodetska uprava potrdila, je namreč precej pomanjkljiv, kar so nam potrdili različni geodeti, ki smo jim ga pokazali. Na njem je v začetku kot predmet ureditve navedena napačna parcela, pa tudi napačni lastniki. Pozneje je bilo vse popravljeno kar na roko. Napačne naj bi bile tudi izmerjene kvadrature in vrisani vhodi v prizidek. In da je zaplet popoln: stavba, v kateri živita V. T. in Jožefa P., je vrisana na parceli, katere lastnica je O. Š. S.
Čeprav elaborat ne prikazuje dejanskega stanja, pa je imel vse sestavine, ki jih geodetska uprava potrebuje za evidentiranje. Tako se je prizidek vpisal v kataster stavb, prav tako se je v zemljiški kataster vpisala nova parcela. Geodetska uprava je nato hišno številko dodelila novi stavbi, stara, kjer živita V. T. in Jožefa P., pa je ostala brez nje.
In tako sta se V. T in njegova babica, ne da bi vedela, čez noč znašla v stavbi, ki stoji na tuji parceli in nima hišne številke, kar pomeni, da sta pravno ostala brez stalnega prebivališča. O tem ju je obvestila tudi upravna enota.
A to se naši državi ne zdi nič posebnega. Na geodetski upravi so nam pojasnili, da pač prihaja do zamikov, ker so podatki v zemljiškem katastru še iz »časa Marije Terezije«, kataster pa nastaja na podlagi zračnih posnetkov. Prav tako ni nič posebnega, če ostaneš brez stalnega prebivališča. Kot nam neprizadeto razložijo, se pač ob katastrskih spremembah hišna številka ukine in nato ponovno vzpostavi. Toda v primeru, o katerem pišemo, so za ureditev potrebovali nekaj mesecev.
Tako sta V. T. in Jožefa P. ob poskusnem vrednotenju nepremičnin prejela izpisek, iz katerega je razvidno, da sta le solastnika parcele, ne pa tudi stavbe. V. T. nam pokaže še seznam svojega premoženja, ki mu ga je poslala naša država, ko je otroka vpisoval v vrtec. Tudi na tem seznamu ni ne duha ne sluha o njegovem delu hiše. Centri za socialno delo, ki sestavljajo tovrstne sezname, podatke pridobivajo od geodetske uprave.
V času, ko pišemo članek, so se zadeve sicer delno popravile. Hiša številka je vrnjena, na geodetskem spletnem portalu E-prostor najdemo prave podatke o hiši in zdaj je tudi vrisana na pravo parcelo. Prizidek je O. Š. S. poskušala vpisati v zemljiško knjigo, a so jo zaradi neurejenega lastništva zavrnili. Toda V. T. ne more biti miren: »Poglejte, ta stavba je enkrat tu, danes tam. Vse postopke so vodili, ne da bi vedel. Kako naj vem, da jutri ne bo spet kje drugje in me ne bo kdo metal iz hiše?«
Ko smo govorili z lastnikom geodetskega podjetja, ki je izvajalo meritve, nam je povedal, da so ga v zvezi s primerom že obiskali policisti, a da gre za meritve, ki jih je opravil pred šestimi leti, in se ne spominja, kdo je bil prisoten in kdo je podpisoval zapisnike.
Nič čudnega. Ko smo govorili z O. Š. S., nam je namreč povedala, da je meritve izvajala geodetinja, in ne lastnik podjetja oziroma človek, ki je na dokumentacijo dal svoj podpis in žig. A kot pravi lastnik podjetja – če je bilo kaj narobe, bi elaborat morala zavrniti geodetska uprava.
Tatjana Slavec z geodetske uprave pravi, da ima v tem primeru popolnoma čisto vest ter da oni le evidentirajo, kar geodeti ugotovijo na terenu.
O. Š. S. pa je zaradi vsega skupaj malodane na robu živčnega zloma: »Zaradi vseh zapletov zdaj moji sorodniki mislijo, da sem vse skupaj organizirala jaz, in me javno obtožujejo celo podkupovanja in ponarejanja. A jaz sem zadeve želela le urediti. Jaz nisem kriva, če je tak sistem.«
V. T. zaradi vsega, kar se mu je zgodilo, ne verjame več ne sorodnikom ne uradnikom. Meni, da gre za zaroto, in se boji, da bo na koncu z družino ostal brez strehe nad glavo.
Jožefa P. pa sedi v svoji kuhinji. Tam se vsak dan spominja težkih medvojnih dni in časov, ko so imeli malo, a dovolj, da je dvanajst bratov in sester delalo in živelo skupaj.
