Ministrstev bo v novi vladi, kot kaže, 15, zakon pa dopušča še dve ministrstvi na zalogo.
Včeraj je predsedujoči SD Dejan Židan javnosti razkril, da Miro Cerar že opravlja razgovore z morebitnimi kandidati za ministre. Da je imel s Cerarjem spoznavni govor, je potrdil tudi Tomaž Gantar, ki naj bi prevzel okoljski resor. Končna in uradna imena naj bi bila znana najpozneje do torka.
Kot je ob robu izredne seje državnega zbora pojasnil Židan, bo namreč predlog SD tak, da naj bi bila do torka, ko je predvidena parafa koalicijskega sporazuma, javno znana tudi imena ministrskih kandidatov. Ob tem je poudaril, da je pred novo vlado pomembno delo, saj jih čaka rebalans proračuna za prihodnje leto in priprava proračuna za leto 2016. »Vsakega dneva, ki ga s sestavo vlade zamudimo, je škoda,« je dodal. Cerar, ki so ga poslanci za mandatarja izvolili v ponedeljek, ima sicer do 9. septembra čas, da DZ predlaga listo kandidatov za nove ministre. Če Cerar listo vloži že v četrtek, bi lahko novo vlado imeli v tednu dni po tem, je ocenil Židan in ob tem pristavil, da je to sicer stvar Cerarja.
Miro Cerar je včeraj že opravil informativne pogovore z nekaterimi kandidati za ministre.
Kot je znano, bo imela Stranka Mira Cerarja v vladi osem ministrov, Desus Karla Erjavca štiri, SD pa bo prevzel vodenje treh resorjev. Doslej je znano, da naj bi iz Cerarjeve kvote ministrov v novi vladi sedela Dušan Mramor (kandidat za ministra za finance) in Bojan Dobovšek (prevzel naj bi notranje ministrstvo). Prvak SD Dejan Židan bo nadaljeval delo na kmetijskem resorju, Janko Veber je eden glavnih kandidatov za obrambnega ministra, Anja Kopač Mrak pa bo, kot kaže, ostala ministrica za delo. Iz kvote stranke Desus prihajajo Tomaž Gantar, Julijana Bizjak Mlakar (verjetna ministrica za kulturo) in Goraz Žmavc, ki naj bi ostal minister, pristojen za Slovence po svetu, čeprav se na tem mestu omenja Robert Kojc.
Koalicijske partnerice so sicer tudi prejele novo različico osnutka koalicijskega sporazuma, iz katerega pa tokrat naj ne bi »izpadla« točka glede preiskave o bančni luknji, ki po zagotovilih koalicijskih partnerjev ostaja njihova zaveza, kar da bo razvidno tudi iz novega osnutka sporazuma.
Poleg zadnjih usklajevanj okoli bodoče ministrske ekipe je včerajšnji dan zaznamovala tudi druga izredna seja državnega zbora. Poslanci so namreč več kot štiri ure razpravljali o ustanovitvi komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Kljub ponedeljkovemu sklepu, da DZ ustanavljanje omenjene komisije preloži, jo je predsednik DZ Milan Brglez uvrstil na dnevni red včerajšnje seje. Večina poslancev je v burni razpravi napovedala, da ne bo podprla ustanovitve komisije, ker za članstvo v njej kandidira tudi predsednik SDS in obsojeni v aferi Patria Janez Janša. V Janševi stranki so vztrajali, da ima Janša s potrjenim mandatom pravico enakopravno sodelovati v njej.
Opozicijski poslanci so še opozorili, da poslancem ni mogoče odrekati sodelovanja v delovnih telesih, neustanovitev komisije pa bi po njihovem mnenju pomenila nevaren precedens. Oglasil se je tudi poslanec ZL Franc Trček, ki je izrazil pričakovanje, da se bo vprašanje okoli Janševega mandata čim prej razrešilo, saj obveščevalne in varnostne službe potrebujejo nadzor. Janšo je ob tem pozval, naj odstopi, saj da je to obljubil v primeru pravnomočne sodbe. Janša je v svojem odgovoru Trčku poudaril, da je bil pravnomočno obsojen v času, ko ni opravljal nobene javne funkcije, s katere bi lahko odstopil. Večkrat se je oglasil tudi predsednik parlamenta Milan Brglez, ki je poslance, predvsem iz stranke SDS, večkrat opozoril na zlorabo pravice do replike. Po slabi uri prekinitve so poslanci vendarle glasovali in z 27 glasovi za ter 53 proti zavrnili sklep o ustanovitvi komisije.
