»Odnos do marihuane v Sloveniji je na splošno postal manj kritičen in se počasi že približuje odnosu do alkohola in tobaka,« meni Matej Košir iz Inštituta UtripDelež mladih, ki nasprotujejo legalizaciji marihuane v državah članicah Evropske unije, upada, je pokazala raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometer – Mladi in droge. Da bi morala marihuana biti oziroma ostati prepovedana, meni dobra polovica mladih Evropejcev med 15. in 24. letom, kar je šest odstotkov manj kot pred tremi leti.
V Sloveniji legalizaciji marihuane nasprotuje 36 odstotkov vprašanih, leta 2011 pa jih je bilo proti 49 odstotkov. Liberalnejši od Slovencev so le še Čehi, kjer prepoved podpira manj kot tretjina vprašanih. Triinpetdeset odstotkov mladih v Sloveniji je prepričanih, da bi morala biti marihuana dovoljena pod določenimi pogoji, desetina pa zagovarja stališče, da bi morala biti na voljo brez omejitev.
»Glede na to, da je bila raziskava opravljena junija letos, je na rezultate zagotovo vplivala nedavna javna razprava o zakonskih pobudah dela civilne družbe na temo bodoče regulacije konoplje in njene uporabe v industrijske in medicinske namene,« o rezultatih raziskave, ki se nanaša na mlade v Sloveniji, razmišlja Matej Košir iz Inštituta Utrip. Ob tem dodaja, da ga rezultati ne presenečajo, saj se v večini medijev v Sloveniji ves čas ustvarja vtis, da gre za povsem nenevarno rastlino, ki naj bi bila zaradi svojih potencialnih zdravilnih učinkov po krivici prepovedana in kriminalizirana. Manj ugodne informacije pa po mnenju Koširja niso del medijske obravnave, zato javnost o njih ne ve veliko. »Mladi pogosto razmišljajo na način, češ, saj je konoplja naravna in dobra za zdravljenje številnih bolezni in potemtakem ne more biti škodljiva, če jo kadimo. Dejstvo sicer je, da je manj nevarna od številnih drugih drog, vendar se to pogosto zlorablja v promocijske namene za njeno splošno legalizacijo,« opozarja Košir.
Največ – skoraj tretjina vprašanih – je v zadnjem letu marihuano uživalo na Irskem, ki je sledita Francija in Slovenija, kjer je v zadnjih 12 mesecih po kanabisu posegla četrtina mladih. Najredkeje pa »travo« uživajo na Cipru, Romuniji in na Madžarskem. »S tem ko je odnos do marihuane v Sloveniji na splošno postal manj kritičen in se počasi že približuje odnosu do alkohola in tobaka, je logično, da se je povečala tudi njena uporaba,« je ocenjuje Košir, ki je prepričan, da bi se uporaba marihuane še povečala, če bi ta postala dovoljena.
Podobno kot pred tremi leti tudi aktualna raziskava kaže, da je več kot 90 odstotkov vprašanih še vedno prepričanih, da bi morale biti droge, kot so heroin, kokain in ekstazi, še naprej prepovedane. Le v Sloveniji jih več kot deset odstotkov meni, da bi moral biti heroin dovoljen pod določenimi pogoji. Na liberalnejši odnos do heroina med mladimi v Sloveniji bi lahko po Koširjevem mnenju vplivala tudi uvedba nekaterih inovativnih praks, kot so varne hiše za injiciranje heroina in heroin na recept za najtežje primere zasvojenosti s to drogo.
Košir je še prepričan, da raziskava kaže, da »smo v Sloveniji očitno na področju preventive v celoti pogrnili na izpitu in da tisti denar, ki ga v preventivo vlagamo, ne gre v preverjeno učinkovite preventivne programe«.
