Novice Svet24

Trdi, da so ji nedotakljivi liki v zdravniškem cehu uničili življenje, zato že več kot en mesec hira pred poslopjem vlade na Gregorčičevi ulici v Ljubljani.
"Kaj drugega kot gladovna stavka mi ne preostane. Stara sem 53 let, 17 let nimam nobenega življenja,« pravi 53-letna Ribničanka, ki smo jo obiskali na 37. dan gladovne stavke. V tem času je po lastnih besedah izgubila 12 kilogramov, pije le vodo, včasih poliže ščepec soli. Kot pravi, ima že tako ali tako odpor do hrane: »Ker se mučim. Prvič, ker nimam zob, drugič zaradi bolečin v čeljustnih sklepih.« Pred vladno palačo je pripravljena tudi umreti.
Milenina kalvarija se je začela leta 1997. Ker sta ji manjkala dva zoba, se je zatekla k osebni zobozdravnici v Ribnici: »Šla sem k njej, da mi naredi mostiček, ona pa me je nekako zavedla in mi predlagala, da mi obrusi vse spodnje zobe in naredi prevleko. Problem je bil potem zadnji zob, na katerem mi je prevleko naredila previsoko in sploh nisem mogla zapreti ust.«
Ker Milena z osebno zobozdravnico ni našla skupnega jezika, jo je ta napotila na stomatološko kliniko v Ljubljani. »Tam so mi vzeli odtis zobovja, v spodnji čeljusti pa so mi naredili neko novo plastiko, zgolj kot začasno rešitev, nato pa začeli brusiti zobe še v zgornji čeljusti. Sem pač zaupala. In od takrat sem praktično brez zob,« je nadaljevala svojo zgodbo in dodala, da so se ji med zdravljenem na stomatološki kliniki med letoma 2001 in 2004 pojavile še bolečine v čeljustnih sklepih, ki jih prej ni imela.
»Zaradi 'izčrpanih možnosti zdravljenja' so me na stomatološki kliniki decembra 2004 v sodelovanju z zavodom za zdravstveno zavarovanje poslali na zdravljenje v Neustadt, kjer sem utrpela dodatno škodo. Zavod je za moje zdravljenje v Nemčiji plačal 15.000 evrov. In za ta denar danes nimam nič! Občutek imam, da je nekdo zgolj zaslužil na moj račun!« se je razburila.
Vendar obstaja tudi druga stran zgodbe, ki pa si jo preberite v današnji tiskani izdaji časopisa Svet24!