Novice Svet24

»Rojstni dan imam sredi počitnic in nikdar ne praznujem prav na veliko. Pa tudi sicer ni rojstni dan nekaj, kar bi težko čakala vse leto. Letos smo bili ravno na morju in tako smo si zvečer privoščili sladoled. Seveda pa so me prijatelji ves dan zasipali s prijaznimi sporočili SMS, pa tudi Facebook se mi je polnil s čestitkami. Ker sem bila prav v tistih dneh kar dva tedna brez računalnika, sem imela veliko dela, da sem se vsakemu posebej zahvalila za čestitke,« pravi Saša, ki ima poletje od vseh letnih časov najraje. Tudi pomlad in jesen sta zanjo lepi, še najmanj pa ji je pri srcu zima, ker je bolj zmrznjene sorte. »Poleti tudi nimam pretiranega dela, tako da laže odklopim misli od službenih obveznosti in sem predvsem mama. Malo smo doma, malo na počitnicah, predvsem pa si prizadevam, da se nam nikamor ne mudi, ne glede na to, kaj počnemo,« razlaga počitniški urnik. Letos sta šla mlajša otroka Polona in Martin za en teden s taborniki – sicer le dve vasi stran od njihove, ampak to je bilo pravo doživetje! Poleg vseh taborniških in preživetvenih veščin, ki so se jih naučili, je bila posebnost tega taborjenja, da so zaradi medvedov okrog tabora napeljali električnega pastirja. Kljub slabemu vremenu sta uživala in še ves teden, ko sta prišla domov, mamo učila zavezovanja različnih vozlov. »Življenje se nam je spremenilo, ko se je najmlajša Urška naučila samostojno voziti kolo, saj je tako možnosti za naša potepanja veliko več. Otroci obožujejo kolesarjenje in nikdar niso preveč utrujeni ali preleni za izlet s kolesi. Letos smo imeli kolesa tudi na morju in priznati moram, da sem tudi jaz izjemno uživala,« razlaga Saša.

Čas za družino in zase
Zadovoljna je, ker ji med počitnicami ni treba skrbeti za šolske obveznosti otrok, toda po drugi strani utegne biti otrokom med počitnicami tudi dolgčas, zato so lahko sitni. »Počitnice so tako hkrati sprostitev in breme. Lepo je, če se človek odklopi od vseh skrbi, lepo je imeti čas za otroke, hkrati pa je to lahko tudi naporno. Ljudje nismo več vajeni toliko bližine, da smo z nekom 24 ur. To je popolnoma nova dinamika v družini in lahko nastajajo tudi trenja. Tudi otroci potrebujejo odmik drug od drugega in to ni nič slabega. Če sta starejša otroka doma, ju poprosim za varstvo in vzamem po nakupih le enega otroka, da sva malo sama in se lahko pogovarjava o kakšnih stvareh, ki bi sicer ostale neizgovorjene. In čeprav kupovanja hrane nihče od nas ne mara preveč, gredo radi z mano, saj vedo, da je tudi to neprijetno opravilo lahko dogodek. Še najmanj so otroci navdušeni nad mojim godrnjanjem, da imajo razmetane sobe ali da je na vrsti pospravljanje. Sicer dobro poznajo svoje naloge v družini in največkrat ni težav.« Saša je daleč od tega, da bi bila stroga. O vsem se skuša pogovarjati in dogovarjati, seveda pa obstajajo meje in čeznje ne dovoli. »Mislim, da vsak otrok dobro ve, kakšna so pravila in da je najboljše, če se jih držijo. Takrat je vse v najlepšem redu in vsi smo zadovoljni. Imam pa kdaj jaz slab dan, kdaj ga imajo otroci in vedno prihaja do kakšnih preizkušanj meja in moje potrpežljivosti. Fanta imata predvsem delo zunaj, kosita travo, skrbita za odtočne kanale, smeti ... Punce pa kuhamo, peremo, pospravljamo. Pravzaprav otroci radi pomagajo, čeprav mi je včasih njihova pomoč v resnici bolj v breme kot v pomoč. Laže jaz na hitro olupim zelenjavo, kot da čakam pol ure. Ampak če jim dovolim, da sodelujejo, je to dobra naložba v njihovo samostojnost in občutek odgovornosti,« je prepričana Saša, ki si zna vzeti čas tudi zase. Tako kot vsa zadnja leta si bo tudi letos privoščila nekaj dni počitnic brez otrok. »Včasih me je preganjala slaba vest, češ, jaz se imam lepo, otroci pa tega ne morejo doživljati z mano. Zdaj pa vem, da potrebujem čas zase in da mi ta pripada. Če bom zadovoljna in spočita jaz, bodo pridobili tudi otroci.« Letos bo te dni preživela v dvoje.

Znova zaljubljena
»Res je. Zgodilo se mi je nekaj lepega. Na neki prireditvi sem spoznala prijetnega moškega. Sprva sem bila precej zadržana, saj nimam dobrih izkušenj, potem pa sem ugotovila, da z bežanjem ne bom osebnostno prav nič napredovala, in sem sprejela vabilo na kavo. Seveda pa takšen odnos v zrelih letih ni enak tistim izpred dvajsetih ali več let. Oba imava svoji družini, svoje delo, svoje prijatelje in konjičke, in tako si skrbno izbereva ter načrtujeva čas, ki ga bova preživela skupaj. Nikamor se nama ne mudi, niti ne načrtujeva prihodnosti. Tako bo, kot se bova sproti odločala; za zdaj nama ustreza, da živiva vsak na svojem in ohranjava svoj način življenja. Je pa lepo po dolgem času imeti rad nekoga, ki ni tvoj otrok,« se še nasmehne.