Slovenija

Bo Cerarju uspelo popraviti nepravilnosti na trgu dela?

Žiga Kariž
4. 8. 2014, 16.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Eden zadnjih zakonov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše, je bil Zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi popravil nepravilnosti na našem trgu dela. V njem je tudi določilo, da mora vlada do konca leta 2014 sprejeti še en zakon, ki naj bi pomagal tistim, ki so se znašli v delovnih razmerjih brez vseh pravic. Bo imela nova vlada dovolj časa?

Arsen Perić, Nikola Mijković in Grega Wernig/KMA

Bi bil lahko zakon o ekonomsko odvisnih osebah sprejet še letos? Andrej Zorko ZSSS: »To je lahko ena od prvih prioritet nove vlade.«  

Po besedah Mira Cerarja, zmagovalca nedavnih volitev, naj bi novo vlado dobili v drugem delu septembra, kar pomeni, da bo imel le dobre tri meseca časa, da opravi naloge, ki bi morale biti opravljene do konca leta. Glede na situacijo, v kateri je naša država, bo zagotovo prva prioriteta iskanje denarja, saj je naše odhajajoče vodstvo v proračunu pustilo večstomilijonsko luknjo, ki lahko hitro paralizira celo državo ali pa nas spravi celo v bankrot.

Tako je le malo verjetno, da bi se nova vlada pravočasno lotila zakona, ki bi končno uredil status ekonomsko odvisnih oseb. Gre za izjemno široko skupino ljudi, ki so jih delodajalci prisilili ali prepričali, da z njimi sodelujejo kot samostojni podjetniki. Delodajalcev tako ne omejujejo zakoni, ki ščitijo pravice delavcev, poleg tega pa je zaposleni manjši strošek, saj si vse dajatve plačuje sam. V letih, ko je vlada za ustanovitev s. p.-jev ponudila denarno spodbudo v višini 4500 evrov in ker je sodelovanje preko s. p. pri nekaterih zaposlitvah že kar pogoj za pridobitev dela, se je število ekonomsko odvisnih oseb hitro zvišalo.

Zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Janševa vlada, je sicer prinesel nekaj novosti, ki naj bi tako zaposlenim omogočale vsaj minimalno varnost, a napaka tega in vseh prejšnjih zakonov ostaja enaka. Vsi predvidevajo, da sta delodajalec in zaposleni – oziroma v tem primeru samozaposleni – v enakovrednem položaju. Tako zakon odgovornost za to, da so samozaposlenemu priznane pravice ekonomsko odvisne osebe, prelaga na samozaposlenega. Ta mora za to, da mu po zakonu pripade pravica do odpovednega roka in da ga delodajalec ne sme neupravičeno odpustiti, svojega delodajalca obvestiti, da je v ekonomsko odvisnem razmerju. S tem naj bi mu zakon jamčil tudi plačilo, kot ga za delo, ki ga opravlja, predvideva kolektivna pogodba. Kot so ugotovili pri GZS, delodajalci takih obvestil niso prejemali.

Tudi analiza reforme trga dela, ki je bila predstavljena spomladi, učinkov minimalnih standardov za te samozaposlene še ni pokazala, je pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, a ob tem poudaril, da so se ti po njihovih opažanjih le začeli zavedati pomena svojih pravic.

Zorko je prepričan, da je zlorab in izkoriščanja ekonomsko odvisnih oseb še vedno preveč in da jih je nujno treba preprečiti. »Položaj, število lažno samozaposlenih, število perkercev, število drugih oblik dela, zlorab je takšno, da je pod nujno treba sprejeti zakon o ekonomsko odvisnih osebah, ki bo uredil pravice teh ljudi, na drugi strani pa tudi obveznosti naročnikov,« je poudaril.

Pri GZS menijo, da ureditev razmer samozaposlenih ne bo med prioritetami nove vlade in da je za ureditev razmer na trgu dela treba najprej narediti konkretno analizo, ki bo odgovorila tudi na vprašanje, zakaj so se delodajalci zatekli k takim oblikam zaposlitve. Gospodarstvo namreč že leta, če ne desetletja, opozarja na nefleksibilen trg dela in na previsoke stroške dela.