Takšno kršitev po Matozovih besedah očitajo sodiščem na vseh treh stopnjah - okrajnemu, višjemu in vrhovnemu. Dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti pa je podal sedaj, ker se v tem času ni razjasnilo, ali bo predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša izločen iz postopka v zadevi Patria.
Matoz je na novinarski konferenci Obora 2014 tudi pojasnil, da je ustavno sodišče v odločitvi glede pritožbe Janše na sodbo v zadevi Patria zapisalo, da je treba vse morebitne kršitve človekovih pravic utemeljevati pred vrhovnim sodiščem.
Matoz danes ni želel komentirati, ali je Janša zaprosil za izhod iz zapora za petek, da bi se lahko udeležil ustanovne seje DZ.
Matoz je tudi spomnil na govor Masleše na dnevih slovenskega sodstva, v katerem je po Matozovem mnenju izrazil negativen odnos do Janše. Omenjeni govor je Matoz navajal tudi v zahtevi za izločitev Masleše iz postopka v zadevi Patria. Občna seja, na kateri bi morali vrhovni sodniki odločati o morebitni izločitvi Masleše, je bila 18. julija, a so bili zaradi vnaprej napovedanih odsotnosti nesklepčni. Nova občna seja še ni bila sklicana, so za STA potrdili na vrhovnem sodišču.
Matoz pravi, da dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti ne bo povzročila nobenega zastoja v postopku, saj da se lahko prebere v eni uri. Tako pričakuje, da bo vrhovno sodišče končno odločilo o prekinitvi prestajanja zaporne kazni Janši.
Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc pa je pojasnil, da so na vrhovno sodišče podali prvi paket zahtev za pridobitev informacij javnega značaja. Zahtevajo namreč imena in priimke sodnikov in sodnic, ki so po raziskavi pravnika Lovra Šturma v svojem delovanju kršili ustavo. Primc upa, da bodo imena dobili v najkrajšem možnem času.
Odbor bo nadaljeval s prižiganjem sveč pred sodno palačo, v petek, ko bo ustanovna seja DZ, pa bodo imeli shod pred DZ. Primc od DZ pričakuje, da Janši ne bo odvzel mandata glede na to, da mu je mandat podelilo ljudstvo. To bi bilo po Primčevih besedah "izjemno slabo za slovensko pravno državo in bi še poslabšalo razmere z demokracijo".
