Po neuradnih informacijah so med šestimi članicami, od katerih Juncker še ni dobil predlogov o komisarskih kandidatih, poleg Slovenije še Italija, Bolgarija, Nizozemska in Francija. Neuradno je mogoče izvedeti tudi, da je nekaj članic predlagalo več kandidatov in da je med predlaganimi kandidati zelo malo žensk.
Po nekaterih navedbah - na primer danes so to tvitnili v najmočnejši politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) - je komisarske kandidate doslej v okviru notranjepolitičnih postopkov dejansko potrdila polovica članic.
Juncker je sicer v prizadevanjih za sestavo komisarske ekipe v intenzivnih stikih z vsemi prestolnicami. V sklopu teh usklajevanj naj bi se v bližnji prihodnosti po telefonu pogovarjal tudi s slovensko predsednico vlade Alenko Bratušek, ki opravlja tekoče posle. Kdaj naj bi govorila, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti.
Med potrjenimi kandidati se navajajo Avstrijec Johannes Hahn, Čehinja Vera Jourova, Hrvat Neven Mimica, Estonec Andrus Ansip, Finec Jyrki Katainen, Grk Dimitris Avramopulos, Irec Phil Hogan, Nemec Günther Oettinger, Maltežan Karmenu Vella, Slovak Maroš Šefčovič, Litovec Vytenis Andriukaitis, Latvijec Valdis Dombrovskis, Britanec Jonathan Hill in Luksemburžan Juncker.
Ker postopek o izbiri komisarskega kandidata na evropski ravni ni podrobno opredeljen, vsaka članica ga določi sama, je težko pridobiti jasno sliko o tem, kako daleč je katera članica v postopku potrjevanja kandidata. V Bruslju sicer poudarjajo, da je komisarski kandidat uradno imenovan šele, ko Juncker dokončno sestavi ekipo.
Če med predlaganimi kandidati ne bo dovolj žensk - Evropski parlament, ki mora potrditi celotno komisarsko ekipo, jih pričakuje najmanj toliko, kot jih je v sedanji, torej devet - lahko Juncker članice pozove, naj znova premislijo o svojih kandidatih. Tudi zato je nemogoče govoriti o dokončnih imenovanjih, dokler Juncker ne bo objavil seznama svoje ekipe.
Juncker je članice pozval, naj mu predloge o komisarskih kandidatih posredujejo do konca julija. Bruseljski viri blizu Junckerju izpostavljajo, da imena resnično želijo do konca meseca, a notranjepolitičnega dogajanja v posameznih članicah ne želijo komentirati. "Mnenjskih sodb ne dajemo," so dejali in dodali, da bodo nezadovoljni, če imen ne bodo dobili v določenem roku.