"V sprejetem proračunu je bilo navedeno, da mora Kapitalska družba (Kad) Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nameniti 190 milijonov evrov; 50 milijonov evrov skladno z zakonom, kot vsako leto, ter 140 milijonov evrov iz sredstev, ki jih pridobi v privatizaciji. Ker se to ni zgodilo, je razliko država namenila iz proračuna," je na novinarski konferenci po seji vlade povedala premierka v odhodu Alenka Bratušek. Predvideni proračunski primanjkljaj se povečuje z 1,018 milijarde evrov na 1,158 milijarde evrov. A kot je dejala Bratuškova, se bo povečal primanjkljaj po denarnem toku, po metodologiji ESA 95 pa ne in bo tako ostal 3,2 odstotka BDP. Tako da številke, ki smo jih poslali v Bruselj, stojijo, je dodala. Odstopanje od primanjkljaja, zastavljenega s sprejetim prorčaunom, je poleg 140 milijonov evrov za pokojninsko blagajno še posledica potrebe po dodatnih 151 milijonih evrov za plačila obresti ter izdatkov za obvezne gospodarske javne službe v železniškem prometu in vzdrževanje državnega cestnega omrežja, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Po drugi strani se je v proračun steklo 150 milijonov evrov od koncesij za radijske frekvence za mobilno telefonijo.
Smo tik pred uspešnim zaključkom
S predvidenimi 140 milijoni evrov po besedah Bratuškove ni bilo mišljene konkretne kupnine, znesek je bil že predviden v proračunu. "Ko smo šli v spremembo proračuna za leto 2014, smo se zavedali, da je to lahko neznanka," je dejala. Bratuškova je ob tem spomnila, da je bil proračun junija drugi mesec zapored v presežku. Ta je dosegel 11,2 milijona evrov, potem ko je maja znašal nekaj več kot 22,2 milijona evrov. V prvem polletju je proračun ustvaril malo manj kot 688 milijonov evrov primanjkljaja, kar je približno polovica manj kot leto prej. Ob tem je spomnila, da Sloveniji v Bruslju zaradi napak pri črpanju evropskih sredstev stoji za 350 milijonov evrov zahtevkov. "Praktično vsak dan smo na zvezi z njimi, tako da pričakujem, da bi lahko vsaj en del sredstev lahko čim prej dobili v proračun," je dejala in dodala, da smo bili kljub temu ob koncu obdobja neto prejemniki v višini 140 milijonov evrov. Medtem so se pogajanja s sindikati javnega sektorja za obvladovanje plačne mase v letu 2015 zaključila neuspešno. Po njenih besedah so bili tik pred uspešnim zaključkom, a so sindikati "na podlagi nekaterih izjav zvišali svoja pričakovanja" in podali predlog, ki za vlado ni bil sprejemljiv. Če bi njihov predlog za sprostitev napredovanj sprejeli, bi bilo namreč treba odhodke za plače povečati za približno 50 milijonov evrov. Premierka v odhodu si tako nadeja, da bo nova vlada čim prej nadaljevala pogajanja, sicer bo 350-"milijonski udarec", povzročen z nedogovorom, preveč ogrozil stabilnost javnih financ, je ocenila. Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer je dejal, da rebalans proračuna za letos ne bo potreben oz. da je treba v okviru obstoječega proračuna leto pripeljati do konca, med drugim tudi zato, ker ni znano, kdaj se bo sestavilo novo vlado. Po njegovih besedah je proračun za prihodnje leto sprejet in "omogoča, da ko nova vlada začne delo, lahko sprejme prioritete in šele nato naredi rebalans". Vsaka vlada pa po njegovih besedah lahko pričakuje presenečenja, zlasti negativna. Vlada glede na poročilo o izvrševanju polletnega proračuna ocenjuje, da bi lahko skupni prihodki proračuna do konca leta 2014 dosegli nekaj manj kot 8,51 milijarde evrov (od tega 7,42 milijarde iz domačih virov in 1,08 milijarde evrov iz proračuna EU), kar bi bilo 113 milijonov evrov manj, kot predvideva sprejeti proračun za letos. Odhodki naj bi znašali 9,67 milijarde evrov oz. 30 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu.
