Tadeja K. se je morala po 16 tednih nosečnosti sprijazniti z dejstvom, da v sebi nosi mrtvega otroka. Novica ju je z možem hudo prizadela in želela sta si, da bi se lahko od nesojenega otroka dostojno poslovila. Punčka, ki bi se morala roditi konec leta, je namesto v njunem naročju pristala v umivalniku.
»Ko sem jo videla ležati v umivalniku, se mi je zdelo, da mirno spi, tisti prelepi obrazek s čudovitimi ušesci, z drobnimi ročicami, kot narejenimi za prvi objem, in nožicami, ki bi jo enkrat ponesle v svet. Vedela sem, da je to Elizabeta,« je Tadeja K. zapisala na spletni strani casnik.si.
Kako hladen je bil odnos pristojnih do nje, priča tudi dejstvo, da je zdravnik pred posegom do nje prišel s pravnikom in ji razložil, da bi bolnišnici, če bi ji izročili trupelce, grozilo celo 30.000 evrov kazni.
Glede pokopa mrtvorojenih otrok slovenska zakonodaja loči med splavljenim in mrtvorojenim otrokom. O mrtvorojencu govorimo, če otrok umre po dopolnjenem 22. tednu nosečnosti. V tem primeru otrok dobi rojstni list, ime in ima pravico do pogreba. Verni starši lahko otroka tudi krstijo. Če otrok umre pred 22. tednom nosečnosti, tako kot v primeru Elizabete K., pa se šteje, da je šlo za splav. V tem primeru pravno otrok ni obstajal, zato nima pravice do rojstnega lista ali pogreba.
Več o tem si preberite v ponedeljkovi številki časopisa Svet24!
