Novice Svet24

71-letni Nicolas Oman je bil rojen v Podkorenu na Gorenjskem, v Avstraliji pa ga je sodišče v Melbournu zaradi pedofilije leta 2006 obsodilo na šest let zapora. Med letoma 1999 in 2001 je namreč na službenih potovanjih v Liberiji in na Tajskem snemal nespodobna dejanja z deklico, ki je bila takrat stara šele pet let. V Avstraliji je zaradi obsodbe do konca življenja vpisan v register spolnih prestopnikov.

Na kranjskem sodišču so leta 2006 želeli začeti sojenje proti njemu zaradi pranja denarja in izdaje nekritega čeka v vrednosti dobrih 32.000 evrov (takratnih 7,7 milijona tolarjev). Omana takrat ni bilo na sodišče, zato so sojenje za nedoločen čas preložili. Tožilstvo je tedaj pojasnilo, da je zastaralni rok za ta dejanja 20 let.

Oman je bil v preteklosti tudi častni konzul Liberije v Sloveniji, a mu je ta funkcija z odvzemom eksekvature leta 1996 prenehala, so povedali na MZZ. Na Bledu je Oman že leta 1992 kupil znamenito propadajočo Riklijevo vilo. Odtlej so zaradi ogrožene varnosti z vile odstranili ostanke strehe, medtem ko preostali del vile še vedno stoji.

Omanova zgodba je v Sloveniji vnovič postala aktualna, ko se je letos udeležil odprtja slovenskega konzulata v Avstraliji. Njegova udeležba je zmotila številne Slovence, živeče v Avstraliji, ki so se s protestnimi pismi obrnili na slovensko vlado. Zunanji minister Karl Erjavec je spričo navedb, da je Omana na odprtje povabil slovenski veleposlanik Milan Balažic, odredil interni nadzor nad delom veleposlanika. Po koncu preiskave je Erjavec predlagal odpoklic veleposlanika, predsednik republike Borut Pahor pa je ukaz o odpoklicu podpisal 9. junija.

Kot so danes pojasnili za MZZ, odpoklic začne veljati z 31. julijem letos in tedaj bo tudi prenehalo delovno razmerje Balažica z zunanjim ministrstvom. Balažic, ki ni bil karierni diplomat, je sicer v torek napovedal, da se bo zaradi odpoklica v prihodnjih dneh odločil o morebitni tožbi.

Balažic je bil med letoma 1995 in 1999 državni podsekretar na MZZ. Od začetka leta 2009 je v kabinetu zunanjega ministra opravljal naloge sekretarja za strateške zadeve, v aprilu istega leta pa ga je takratni minister Samuel Žbogar imenoval za uradnega govorca ministrstva. Leta 2011 je postal veleposlanik v Avstraliji.

V torek je v Ljubljani predstavil svojo plat zgodbe o odpoklicu. Zatrdil je, da je po nalogu slovenskega političnega vrha z Omanom sodeloval v tajnih pogovorih, in sicer glede naftnega nahajališča v Republiki srbski, srbski entiteti v BiH. Oman naj bi bil pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti nov slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji. V slovenski vladi so njegove trditve o tajnih pogovorih odločno zanikali, je pa nekdanji predsednik SD Igor Lukšič povedal, da je v stik z njim stopil Omanov brat in mu predstavil prej omenjeno ponudbo. Lukšič je z zadevo seznanil Balažica, s katerim sta bila sicer kolega na fakulteti.

Balažic je v torek na novinarski konferenci tudi dejal, da so posamezniki iz skupnosti Slovencev v Avstraliji, ki so protestirali zaradi Omanove udeležbe na odprtju konzulata, "tesno politično in poslovno povezani z neformalno strukturo stranke SDS, ki deluje v Avstraliji". Poslanec SDS Jožef Jerovšek je danes v odzivu zatrdil, da sam ni bil nikoli v Avstraliji in tudi ne vzdržuje nikakršnih osebnih stikov z avstralskimi Slovenci. Ker je Balažic omenjal tudi njegovo ime, Jerovšek zahteva, da se mu odpoklicani veleposlanik opraviči.