Matoz je nadzorstveno pritožbo nad vodenjem postopka odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti vložil prejšnji teden. Matoz meni, da na vrhovnem sodišču po nepotrebnem zavlačujejo z odločitvijo o prekinitvi Janševega prestajanja zaporne kazni.
Po mnenju Janše in Matoza je vsebina zahteve za varstvo zakonitosti take narave, da je utemeljeno pričakovati, da bo vrhovno sodišče odredilo, da se izvršitev sodbe odloži.
O pritožbi je po pooblastilu predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše odločala podpredsednica sodišča Nina Betetto.
Kot izhaja iz sklepa vrhovnega sodišča, je Janša v pritožbi citiral navedbe ustavnega sodišča, da je pomembno, da lahko vrhovno sodišče v skladu z zakonom o kazenskem postopku odloži oziroma prekine izvršitev pravnomočne obsodilne sodbe. Hkrati je navajal, da bi vrhovno sodišče v času od 18. junija do vložitve nadzorstvene pritožbe o absolutno prednostni zadevi vsekakor že moralo odločiti.
Janša je namreč že nastopil kazen in s tem mu nastaja nepopravljiva škoda, še piše v pritožbi. Hkrati pa je po mnenju Janše in Matoza vsebina zahteve za varstvo zakonitosti take narave, da je utemeljeno pričakovati, da bo vrhovno sodišče odredilo, da se izvršitev sodbe odloži.
Na sodišču pa so zapisali, da je sodnica, ki ji je bila dodeljena ta zahteva za varstvo zakonitosti, v poročilu glede nadzorstvene pritožbe navedla, da na zadevi intenzivno dela. Ker jo je prejela 24. junija, še ne more odgovoriti, kdaj bo zadeva predložena na sejo. Pred odločitvijo, ali so podani pogoji, da se opravi seja senata, je treba preštudirati zahtevo za varstvo zakonitosti, sodbi obeh sodišč in morebiti oba sklepa, s katerima je sodnica prve stopnje zavrnila predloga za izločitev dokazov.
Vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču Marko Šorli pa v svojem poročilu meni, da pregled zahteve za varstvo zakonitosti ter sodb narekuje odločanje senata.
Pred odločitvijo, ali so podani pogoji, da se opravi seja senata, je treba preštudirati zahtevo za varstvo zakonitosti, sodbi obeh sodišč in morebiti oba sklepa, s katerima je sodnica prve stopnje zavrnila predloga za izločitev dokazov.
Betettova v sklepu pojasnjuje, da je vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi, odločitve pa sprejema po tehtnem premisleku, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Vrhovni sodnik poglobljene strokovne presoje na more in ne sme sprejemati v časovni stiski. Obenem podpredsednica ugotavlja, da sodnica poročevalka na zadevi intenzivno dela. Poleg tega je treba v konkretni zadevi proučiti tudi sodno prakso vrhovnega sodišča v podobnih primerih ter odločbo ustavnega sodišča.
Nadzorstveno pritožbo, vloženo zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja le tri dni po predodelitvi zadeve sodnici poročevalki, je bilo torej treba glede na časovni potek reševanja zadeve zavrniti kot očitno neutemeljeno, je ugotovila Betettova.
Zoper sklep vrhovnega sodišča ni pritožbe.
Ob tem izpostavlja, da bi pritisk na sodnika, da mora v zadevi odločiti v času, ki je krajši od tistega, ki po njegovem mnenju sploh omogoča dovolj pretehtano presojo in je v skladu s pravico do odločanja brez nepotrebnega odlašanja, pomenil nedopusten poseg v neodvisnost sodnika.
