Novice Svet24

Sojenje v zadevi radarji se je pričakovalo na začetku tega leta, a je Okrožno sodišče v Ljubljani narok preklicalo. Tožbo za uveljavljanje ničnosti pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva za izvedbo nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa v Mestni občini Maribor, ki jo je na začetku leta 2012 sklenila mariborska občina s podjetjem Iskra Sistemi, je vložilo državno pravobranilstvo, a je sodišče ocenilo, da Republika Slovenija nima aktivne legitimacije za vložitev takšne tožbe. Zato je tožbo zavrglo.

Kot so pojasnili na državnem pravobranilstvu, so se na odločitev okrožnega sodišča pritožili, a je višje sodišče marca odločilo, da se pritožba zavrne in da se potrdi sklep prvostopenjskega sodišča.

Državno pravobranilstvo se je nato obrnilo še na vrhovno sodišče in tam vložilo revizijo. "Zastavlja se namreč vprašanje, ali je bil res namen zakonodajalca, da zagovornikom javnega interesa, kadar je ta prizadet, podeli samostojno aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnega varstva javnega interesa, da lahko ti samostojno nastopajo kot pravdne stranke v sodnih postopkih, čeprav niso samostojne pravne osebe (npr. ministrstvo za finance, računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije)," so pojasnili na pravobranilstvu.

"Tudi zaradi drugih podobnih postopkov, v katerih bodo sodelovali zagovorniki javnega interesa, je pomembno in ustrezno, da se o tem vprašanju vzpostavi instančno potrjena sodna praksa," so dodali. Vrhovno sodišče o zadevi še ni odločilo.

Poleg tega je državno pravobranilstvo na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo novo tožbo, v kateri je stranka postopka Komisija za preprečevanje korupcije kot državni organ.

Gre za tožbo za ugotovitev ničnosti 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, po kateri naj bi podjetje v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja.

Ničnostno tožbo je marca letos na Okrožno sodišče v Mariboru vložila tudi mariborska občina. "Dne 8. 5. 2014 je sodišče izdalo sklep o nepristojnosti in se zadeva zaradi pritožbe sedaj nahaja na Višjem sodišču v Mariboru," so povedali na mariborskem okrožnem sodišču. Višje sodišče se bo tega primera lotilo po sodnih počitnicah.

Neposredna pogajanja občine z Iskro Sistemi niso predvidena, tudi poravnava ne, čeprav je Iskra občini zaradi neizpolnjevanja sklenjene pogodbe zagrozila z več sto milijonov evrov vredno tožbo. "Mestna občina Maribor denarja Iskri v okviru pogodbe ni nakazala, radarjev iz cest pa po nasvetu strokovnjakov ne bomo odstranili," so pojasnili na občini. Dokler postopek ničnostne tožbe ne bo pravnomočno končan, bodo torej radarji izklopljeni še naprej stali ob cestah in križiščih.

Z njimi se ukvarja tudi Nacionalni preiskovalni urad, ki je na začetku tega leta na specializirano državno tožilstvo zaradi utemeljenega suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sklepanju tega posla podal kazensko ovadbo zoper štiri osebe. Po neuradnih informacijah naj bi bili ovadeni nekdanji župan Kangler, vodja mestnega urada za komunalo, promet in prostor Vili Eisenhut, direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo Boštjan Ferk ter projektni vodja trženja iz Iskre Sistemi Tomaž Vrčko.

Kazenska ovadba se po odstopu s strani specializiranega državnega tožilstva zdaj nahaja v reševanju pri pristojnem državnem tožilcu na Okrožnem tožilstvu v Mariboru. Ta v zvezi z njo še ni sprejel odločitve.