"Sporočilo letošnje parade je, da želimo opogumiti ljudi, da si vzamejo pravico do svobode in da se zavejo tega, da za svobodo ne potrebujejo dovoljenja," je za STA dejala Barbara Rajgelj iz organizacijskega odbora parade ponosa. Med udeleženci so bili tudi številni tujci.
Zdi se ji, da je letos parada ponosa izjemno pozitivna, da hoče pokazati in je, kot je povedala, pokazala tudi z današnjim dnem, da se svet giblje naprej celo v Sloveniji.
V programu osrednjega dogodka tedna parade ponosa, ki je letos potekal pod geslom Ja, in?, na Trgu francoske revolucije so se vrstili govorci, med njimi tudi Suzana Tratnik, aktivistka in prevajalka ter pisateljica, katere dela so prevedena v 20 jezikov in že vrsto let skrbi za prepoznavnost lezbične kulture.
Z izjemo Jankovića organizatorji politikov letos niso vabili na parado. Razočarani so namreč nad politiko, ki po padcu družinskega zakonika na področju sistemske diskriminacije LGBT (lezbijk, gejev, bi- in transseksualnih) oseb ni naredila nič.
Zabava "mavričnih" na Trgu francoske revolucije bo potekala pozno v noč. S tem se končuje teden parade ponosa, ki so ga zaznamovale številne delavnice in okrogle mize v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter 30-letnica delovanja LGBT gibanja.
Slovensko LGBT gibanje letos praznuje 30 let. Leta 1984 je namreč v Ljubljani potekal festival Magnus z naslovom Homoseksualnost in kultura. Prvo parado ponosa pri nas pa so organizirali leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov.
Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.
