Programu na Trgu francoske revolucije bo sledila še zaključna zabava v ljubljanskih klubih ob koncu tedna parade ponosa, ki je letos potekal pod geslom Ja, in? Udeležence današnje parade bo pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Razen njega organizatorji politikov letos niso vabili na parado, je pred začetkom tedna parade ponosa dejala predsednica Društva parada ponosa Nina Hudej.
Kot je pojasnila, je nenaslavljanje političnih akterjev posledica razočaranja nad politiko, ki po padcu družinskega zakonika na področju sistemske diskriminacije LGBT (lezbijk, gejev, bi- in transseksualnih) oseb ni naredila nič.
Letošnje sporočilo parade ponosa po besedah Hudejeve sporoča, da so lezbijke, geji, bi- in transseksualci tukaj, da se ne umikajo, da jih je vedno več, ki za svobodo ne potrebujejo dovoljenja, zahtevajo pa enakost za vse. V tednu parade ponosa, ki se je začel minulo soboto, so sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru pripravili več delavnic, kulturnih prireditev, zabav in pogovornih večerov.
Slovensko LGBT gibanje letos praznuje trideset let. Leta 1984 je namreč v Ljubljani potekal festival Magnus z naslovom Homoseksualnost in kultura. Prvo parado ponosa pri nas pa so organizirali leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov.
Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.
