Na Rašici so odkrili spominsko tablo Slovenska pisateljska pot, ob tem pa z obžalovanjem ugotavljali, da očeta slovenskega knjižnega jezika, leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah rojenega slovenskega reformatorja Primoža Trubarja, Slovenci premalo spoštujemo. »Nobena aktualna politika do zdaj ni zmogla toliko poguma, da bi dala jasna navodila, kje se je začel slovenski narod prek svojega jezika, prek svoje identitete,« je ob odprtju spominske table dejal župan Velikih Lašč Anton Zakrajšek. »Žalostno je, da tega moža bolj ne spoštujemo,« je dejal o Trubarju, za katerega je, kot je povedal, tržaški pisatelj Boris Pahor pred kratkim dejal, da je bil prvi Slovenec, ki nas je nagovoril v slovenskem jeziku. Ob pozivu, da bodimo ponosni na dediščino našega velikega rojaka, je izrazil prepričanje, da bi moral Trubarjevo domačijo obiskati vsak osnovnošolec in dijak.
»Slovenska pisateljska pot je pot, ki vabi k ponovnemu potovanju od zibke do groba življenja slovenskih najsijajnejših duhov …« pisatelj Ivo Svetina
Da bi do tega prišlo in da bi Trubar dobil zasluženo veljavo, pa lahko svoje doprinese tudi rastoč projekt Društva pisateljev Slovenije, ki oživlja in predstavlja literarno dediščino – Slovenska pisateljska pot. Kot piše na spominski tabli, ki sta jo odkrila pisatelj Ivo Svetina in župan Zakrajšek, je projekt namenjen obiskovanju, spoznavanju in doživljanju slovenskih pokrajin kot »literarnih pokrajin«. Njegov osrednji del je označena pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji. Lahko je pot za izvajanje učnih vsebin ali pot kulturnega turizma, projekt pa ob pomoči partnerjev razvija tudi bogate spremne vsebine in gradiva.
»Slovenska pisateljska pot je pot, ki vabi k ponovnemu potovanju od zibke do groba življenja slovenskih najsijajnejših duhov – celo tja, kjer rojstne hiše pisateljev ne stojijo več, ker jih je oblast, vedno prestrašena od naše nežne moči, porušila,« je povedal Svetina. Ob tem je opozoril, da je vse več žena in mož besede in peresa, ki so se rodili staršem, živečim v stanovanjih blokov, stolpnic, spalnih naseljev. »In kako naj označimo rojstni kraj pesnice, ki se je rodila staršema v skromni garsonjeri v 9. nadstropju stolpnice v Fužinah?« se je vprašal in dodal, da je to danes pravo vprašanje. »Slaviti naše dede in očete je prav, a ne smemo pozabiti nase. Nekaj moramo storiti tudi sami zase, saj kdo pa bo, če ne bomo mi sami,« je dejal.
