Kot je povedala Smolnikarjeva, je čisti dobiček lani dosegel 5,37 milijona evrov, kar je za milijon evrov več kot v letu 2012. Dobro poslovanje največje slovenske življenjske bančne zavarovalnice se nadaljuje tudi letos, saj so v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zbrano premijo povečali za več kot 50 odstotkov.
Na splošno sicer obseg zbrane premije življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu že nekaj let pada, NLB Viti pa se prodaja povečuje že tretje leto zapored. Razloge za uspeh pripisujejo njihovi posebnosti, in sicer prodaji zavarovanj izključno preko poslovalnic banke ter stalnemu izobraževanju bančnih komercialistov.
"Naša zavarovanja se prodajajo izključno preko poslovne mreže NLB in Banke Celje, kar je zagotovo prednost za stranke", je dejala Smolnikarjeva. Na ta način je zaupanje strank večje, saj lahko pri svojem bančnem komercialistu, ki mu zaupajo, poleg vseh ostalih bančnih poslov sklenejo tudi življenjsko zavarovanje. Še bolj pomembno pa je to, da bančni komercialisti svoje stranke poznajo in jim produkte ponudijo glede na poznavanje potreb strank, ter so jim na voljo kadarkoli, ko so poslovalnice odprte. To nedvomno predstavlja prednost pred ostalimi zavarovalnicami, ki svoje produkte tržijo v glavnem preko agentskih mrež, pravi.
Smolnikarjeva je ob tem izpostavila tudi fleksibilnost in transparentnost življenjskih zavarovanj NLB Vite. Vstopni in izstopni stroški so znani že vnaprej, odkup je možen kadarkoli, kar pri drugih zavarovalnicah ni vedno primer.
Ob tem se v njihovem portfelju povečuje tudi število strank, ki se življenjsko zavarujejo ob najemu kredita. "V težjih časih ljudje več razmišljajo o morebitni socialni ogroženosti svojih najbližjih v primeru nezgode in zaradi različnih življenjskih situacij zavarujejo svoje življenje," je dejala. Kljub temu pa povprečni slovenski potrošnik še vedno meni, da je bolj kot sebe pomembno zavarovati premoženje, predvsem avtomobile in stanovanjske objekte, je pristavila.
V Sloveniji je v letu 2012 premija za življenjsko zavarovanje v povprečju znašala 250 evrov na prebivalca, kar je precej manj kot v razvitih evropskih državah, kjer ta znaša tudi do 1100 evrov. Po tem kazalcu smo Slovenci nekje na ravni Češke, najbolj pa so v Evropi življenjsko zavarovani v Švici, na Danskem, Finskem ter Veliki Britaniji. Kljub temu, da napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda ni ravno optimistična, je prostora za rast teh produktov pri nas še veliko, je ocenila Smolnikarjeva.
NLB Vita ima že preko 300 milijonov evrov bilančne vsote, deluje pa preko 150 poslovalnic NLB in Banke Celje. Družba ima 40 zaposlenih, z njimi pa sodeluje še približno 400 bančnih komercialistov, zaposlenih v obeh bankah, ki imajo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za posredovanje zavarovanj. V prihodnosti bo NLB Vita razvijala tudi produkte s področja zdravstvenih zavarovanj.
Zbrana sredstva NLB Vita, ki je v polovični lasti NLB in polovični belgijske KBC, usmerja v varne in konzervativne naložbe, predvsem v obveznice držav evroobmočja in podjetniške obveznice z visoko bonitetno oceno. Delež domačih izdajateljev med vsemi naložbami ne presega 20 odstotkov, kar po besedah Smolnikarjeve pomeni, da ima NLB Vita enega geografsko najbolj razpršenih portfeljev med slovenskimi zavarovalnicami.
