S tem, ko se je uveljavil pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil, se bodo lahko prodajala tudi živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti. Pravilnik je sicer začel veljati že pred dnevi, v skladu z njim pa imajo proizvajalci možnost, da živilom označijo trajnost z datumom uporabe ali pa z datumom minimalne trajnosti. To je sicer bistvena novost v sistemu označevanja živil. Treba je povedati, da do uveljavitve tega pravilnika namreč ni bilo dovoljeno trženje živil, ki jim je pretekel rok uporabe ali datum minimalne trajnosti.
»Takšnim živilom mora biti zagotovljena gotova varnost, kljub temu, da se pri takih živilih kakovost lahko poslabša.« Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Sicer pa naj bi pri nas potrošniki živila, ki jim je potekel rok uporabe ali pa so se pokvarila, najpogosteje zavrgli. Kot je na sredini novinarski konferenci izpostavil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki opravlja tekoče posle, potrebujejo potrošniki več znanja in navodil, kako nakupovati, pripravljati in shranjevati živila, da se bo količina odpadkov lahko bistveno zmanjšala.
Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, pa je opozorila, da je delitev viškov hrane izjemnega pomena za skupine socialno ogroženih. Obenem je izpostavila socialne trgovine, ki bodo odslej lahko viške hrane delile socialno ogroženim.
Kot so nam sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije, so hitro pokvarljiva živila vsa surova, nepakirana živila (sveže meso, kupljeno pri mesarju, surova zelenjava in sadje …), tista živila, ki se morajo hraniti ali skladiščiti ter distribuirati in prodajati v hladni verigi (meso, mleko, skuta, siri, hrenovke ...), pa tudi živila, ki smo jih vzeli iz zamrzovalnika, in tista, ki jim moramo po navodilih proizvajalca po odprtju shranjevati v hladilniku. Tovrstna živila imajo največkrat rok trajanja označen s »porabiti do«. Kot je pojasnila generalna direktorica uprave za varno hrano Vida Čadonič Špelič, pa bodo izdelki, ki imajo označen rok uporabnosti »najmanj do« (na primer olje, testenine, riž, moka, ješprenj …) in jim bo ta potekel, po spremembi pravilnika na posebnih policah v trgovinah, ločeni od preostalih izdelkov, še vedno na voljo kupcem. »Takšnim živilom mora biti zagotovljena gotova varnost, kljub temu, da se pri takih živilih kakovost lahko poslabša. Odgovornost glede varnosti živil s pretečenim datumom minimalne trajnosti je na strani tistega, ki daje oz. ima takšna živila v prometu,« so nam sporočili iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Slovenci na prebivalca zavržemo več kot 80 kg hrane na leto.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije pa se s spremembami pravilnika sicer ne strinjajo. »Tak način prodaje predstavlja ne le zmanjševanje kakovosti izdelkov na prodajnih policah, ampak tudi dodatna potencialna tveganja za zdravje potrošnikov, ker zdaj z nobenim predpisom ni več urejeno, koliko časa so tovrstni prehrambni izdelki še lahko v prodaji,« pravijo.
Kakorkoli, v prihodnje bo vsekakor treba nekako zmanjšati količino zavržene hrane in poskrbeti za to, da bo lačnih ali podhranjenih čim manj. Mogoče nam to uspe tudi s spremembami omenjenega pravilnika.
