Mediji so v preteklosti že poročali o visokih cenah svetovalnih ur, ki jih je Pozitivna Slovenija plačevala podjetju Korpus Stojana Pelka in nekdanjega sekretarja Zaresa, Bogdana Biščaka. Kar 513 evrov na uro naj bi si Korpus prislužil za svetovanje poslancem. PS seveda pri zapravljanju ni bila edina. Mediji so poročali tudi o 7500 evrov vredni svetovalni pogodbi, ki si jo je privoščil poslanec Ivan Vogrin, ki nam je včeraj postregel s kandidatom za mandatarja.
Kot je ugotovilo računsko sodišče, so od 5,947.983 evrov v letih 2012 in 2013 poslanci 2,316.704 evrov porabili za plače zaposlenih strokovnih sodelavcev, kar 3,631.279 evrov pa za dodatno strokovno pomoč. Več kot polovica sredstev za dodatno strokovno pomoč poslancem je bila namenjena za plače strokovnih sodelavcev, preostali del pa za pogodbe, sklenjene z zunanjimi izvajalci – pravnimi in fizičnimi osebami ter študenti. Po mnenju računskega sodišča bi državni zbor področje zagotavljanja strokovne pomoči poslancem lahko uredil učinkoviteje. Za strokovne sodelavce, ki so poslancem zagotavljali dodatno strokovno pomoč, ni določil pogojev glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj. Izvajal ni nobene oblike notranjega nadzora nad tistim delom naročanja strokovne pomoči poslancem, ki je v pristojnosti vodij poslanskih skupin.
"Pri porabi namenskih sredstev obstajajo korupcijska tveganja, ki so povezana z nasprotji interesov in tudi nezakonitega financiranja političnih strank."
Dvanajst strokovnih sodelavcev, ki so redno zaposleni v državnem zboru, je bilo razporejenih v višji plačni razred, kot bi smeli biti, v predlogih naročil ni bilo navedeno, kako bodo poslanci preverjali cene storitev, v desetih primerih je bila cena določena kar pavšalno, zaradi česar ni bilo plačano dejansko opravljeno delo, ampak mesečno določeni pavšalni znesek v skupni vrednosti 325.833 evrov, za 40.000 evrov pa je bila izvedena raziskava javnega mnenja, ne da bi bilo objavljeno javno naročilo.
V poročilu še piše, da so zunanji izvajalci opravljali tudi dela s področja izobraževanja, administrativne pomoči, tiskanja panojev in oglaševalnih napisov, svetovanja na področju javnega mnenja in tržnega komuniciranja ter drugih del, pri katerih ni mogoče natančno ločiti dela, ki je povezano z delom poslanca v državnem zboru, in dela, ki je povezano s politično stranko. Del strokovnih sodelavcev ni delal v prostorih državnega zbora, zato ni mogoče potrditi, da so opravljali le dela, neposredno povezana z dejavnostjo poslancev oziroma poslanskih skupin v državnem zboru.
Na ugotovitve se je že odzvalo tudi Društvo Integriteta, društvo za etičnost javnega delovanja, ki je na svoji spletni strani zapisalo: »Menimo, da je državni zbor kljub opozarjanju in poročanju medijev naredil zelo malo za to, da bi bila namenjena sredstva porabljena učinkovito, namensko in gospodarno. K opozarjanju na pomanjkljivosti regulacije in nadzora s(m)o v preteklosti že opozarjale nacionalne in mednarodne institucije ter nevladne organizacije.«
»Pri porabi namenskih sredstev za strokovno pomoč poslancev obstajajo korupcijska tveganja, ki so povezana z nasprotji interesov in tudi nezakonitega financiranja političnih strank. Temu je tako zaradi pomanjkanja nadzora in določil, za kaj se ta sredstva upravičeno sploh lahko porabijo in pod kakšnimi pogoji,« pravi generalni sekretar Transparency International Slovenia - Društva Integriteta, Vid Doria.
