Novogoriška okrajna sodnica Andrejka Luznik je zdravnika Saksido in Bartoliča oktobra lani oprostila obtožb o povzročitvi smrti Franca Batagelja iz malomarnosti. Razsodila je, da osumljenima ni bila eksplicitno dokazana krivda in zato izrekla oprostilno sodbo.
Na razsodbo se je tožilstvo pritožilo, danes pa je primer na javni seji obravnaval senat koprskega višjega sodišča. Predstavnice tožilstva ni bilo na obravnavi, zato je sodni senat njene argumente prebral.
Sodbo bo senat višjega sodišča izrekel pisno.
Med drugim naj bi Saksida po mnenju tožilstva celotno sosledje dogodkov od sprejema pacienta dalje prestavil za pol ure sebi v prid. Sodišče naj bi poleg tega dalo večjo težo pričanjem nekaterih zdravnikov, ne pa tudi pričanjem bolnikovih bližnjih. Prav tako naj sodišče ne bi dovolj kritično presojalo izvedenskih mnenj, zaradi česar bi moralo določiti novega izvedenca iz tujine.
Tožilstvo vztraja, da sta zdravnika z odrejanjem drugih preiskav izgubljala dragocen čas in nista pravočasno opravila preiskave, ki bi potrdila ali ovrgla diagnozo disepcije aorte, zaradi katere je bil Batagelj sploh napoten v bolnišnico in zaradi katere so nastopile komplikacije, ki so vodile v smrt. Z nepravočasnim postopanjem sta Saksida in Bartolič po prepričanju tožilstva Batagelju odvzela vse možnosti preživetja. Zaradi vsega naštetega je tožilstvo predlagalo razveljavitev prvostopenjske sodbe in ponovno sojenje.
Saksidov odvetnik Aleš Štravs je domnevne manipulacije s časovnico preiskav zavrnil, saj tako pričanja kot podatki samih naprav pričajo o tem, kdaj so pacienta sprejeli in kdaj so opravili CT slikanje.
Tožilstvo vztraja, da sta zdravnika z odrejanjem drugih preiskav izgubljala dragocen čas in nista pravočasno opravila preiskave, ki bi potrdila ali ovrgla diagnozo disepcije aorte, zaradi katere je bil Batagelj sploh napoten v bolnišnico in zaradi katere so nastopile komplikacije, ki so vodile v smrt.
Ne glede na časovnico pa so si po Štravsovih besedah izvedenci enotni, da v danem časovnem okvirju bolnika ni bilo mogoče rešiti oz. bi ga lahko rešili le, če bi ta v času, ko so ga sprejeli v šempetrsko bolnišnico, že bil v ljubljanskem kliničnem centru, pripravljen na operacijo. Kot je spomnil odvetnik, je bila zadevna civilna tožba v tem primeru že pravnomočno zavrnjena.
Saksida je po Štravsovih besedah ob sprejemu pacienta sprejel odločitev na podlagi omejene količine informacij, pri čemer je ravnal urgentno in doktrinarno pravilno - najprej je opravil preiskave, ki bi potrdile ali izključile sume na najhujše patologije v skladu z diagnostičnim procesom.
Bartoličev odvetnik Bruno Krivec pa je tožilki med drugim očital neobjektivnost in napačno povzemanje navedb zdravnice, ki je Batagelja napotila v bolnišnico.
Saksida sam ni imel česa dodati, Bartolič pa je poudaril, da je bolnika obravnaval v skladu s svojim znanjem in pristojnostmi, pri tem je ravnal urgentno in nato bolnika predal nadrejenemu specialistu.
