Bratuškova je v razpravi o prihodnjih izzivih EU v luči desete obletnice članstva Slovenije v povezavi dejala, da je Slovenija jasna zagovornica močne EU - unije enakopravnih držav z integriranim notranjim trgom, stabilnim finančnim okolje, trdno valuto in močnimi institucijami. "Njeno nadaljnje poglabljanje je za majhno in izrazito izvozno naravnano gospodarstvo, kot je naše, ključnega pomena," je poudarila. Prepričana je, da potrebujemo več Evrope; namesto pobud za prenos pristojnosti nazaj na nacionalno raven, kot to zlasti iz notranjepolitičnih vzgibov predlagajo nekateri, se raje posvetimo vprašanju, kako lahko Evropa deluje bolje, kako jo lahko naredimo bolj učinkovito in bolj demokratično. Bratuškova je še poudarila, da je deset let po največji širitvi EU razlikovanje med novimi in starimi članicami zastarelo, a žal se je v zadnjih letih začrtala nova delitev - tista med severom in jugom. Kot je opozorila, unija ob tem ne doživlja le gospodarske in finančne, ampak svojevrstno politično krizo, ki pri državljanih vzbuja dvome o njenem pomenu. Po njenih besedah smo priča ponovnemu zapiranju vase, postavljanju nacionalnih interesov pred skupne evropske. "Temu se moramo odločno upreti. Ne smemo pozabiti prvotnih razlogov za nastanek unije in njenih vrednost," je pozvala. Kot je poudarila, se premalo zavedamo, da je Evropa še vedno bolj varna, bolj demokratična, bolj socialna in po svoje tudi bolj zelena od drugih celin. "In dogodki v naši soseščini nas opozarjajo, da se je zanje in vse to vsekakor vredno boriti," je dejala premierka, s čimer je namignila na krizo v Ukrajini.
Čas resnih preizkušenj
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik se je v svojem nastopu vprašal, kaj nam je prineslo prvih deset let članstva v EU. "Marsikaj, česar smo se bali, se ni zgodilo, zgodilo pa se je marsikaj, česar nismo pričakovali in na kar tudi nismo bili ustrezno pripravljeni," si je odgovoril. Kot je dejal, bi naše članstvo lahko razdelili na čas od vstopa do finančne in gospodarske krize ter čas krize, ta pa je bil in je še čas resnih preizkušenj. "Morda je najhujše res že mimo, a zanesljivo smo še daleč od stanja, ko bi lahko z gotovostjo trdili, da je EU na trdih temeljih in da je kriza za nami," je opozoril. Potočnik je poudaril, da si ne gre zatiskati oči pred dejstvom, da sta dobro delujoča monetarna unija in obstoj skupne valute evro ključna, verjetno celo odločilna za obstoj EU ter da je slednja danes na razpotju. Komisar, ki se mu izteka drugi mandat, ni pristaš idealiziranja Evropske unije. "Nasprotno, prepričan sem, da moramo ohraniti kritično distanco, če ji res želimo dobro. A za probleme, s katerimi se soočamo danes v Sloveniji, smo krivi sami," je menil. V nadaljevanju razprave, ki je potekala v okviru projekta Več Evrope - več Slovenije, so sodelovali nekdanji člani ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU Mojmir Mrak, Vojka Ravbar, Miro Prek Igor Strmšnik, Fedor Černe, Emil Erjavec, Andrej Rant, Cveto Stantič in Helena Kamnar.
