Upravna enota namreč odlok, ki je bil v uradnem listu objavljen 30. aprila, šteje za zakonito pravno podlago za legalizacijo zidanic oz. neskladnih gradenj. Z njim je bil po njihovem mnenju storjen pomemben korak v smeri legalizacije tega stavbnega fonda v novomeški občini, kot tudi v smeri nadaljnjega razvoja dolenjskega zidaniškega turizma. Na vinogradniških območjih novomeške občine sicer stoji približno 2000 zidanic in podobnih objektov, približno tretjina jih je neskladnih z odobrenimi gradbenimi načrti, manjši del je tudi nelegalnih. Novomeški župan Alojzij Muhič je njihove lastnike novembra 2011 pozval, da lahko oddajo pobude za njihovo legalizacijo. Muhič je takrat za STA pojasnil, da so zaradi sanacije razpršene poselitve na novomeških vinogradniških območjih lastnike že zgrajenih zidanic ali drugih kmetijskih stavb površine do 60 kvadratnih metrov, ki jih zaradi manjših odstopanj od prostorskih pogojev, določenih za legalizacijo neskladnih in nelegalnih stavb, ni mogoče legalizirati, pozvali, naj na občino pošljejo pobudo oz. tam preverijo možnosti za njihovo legalizacijo.
Lahko bi jih namenili za turistično dejavnost
Zidanice in njim podobni objekti namreč označujejo dolenjsko vinorodno pokrajino, z legalizacijo sedanjih neskladnih gradenj pa bi te lahko namenili tudi za turistično dejavnost oz. tako imenovani vinogradniški turizem, je še dejal župan. Po besedah vodje projekta legalizacije neskladnih objektov Igorja Merlina pa predstavljajo zidanice, kmetije in drugi tovrstni objekti na dolenjskih vinorodnih območjih avtohtono razpršeno poselitev, medtem ko poznajo na drugih slovenskih vinorodnih območjih drugačne oblike poselitve.
