Na ljubljanskih Žalah so se od Žarka Petana in Aleksandra Malahovskega poslovili njuni najbližji žena in tašča Vera ter vnuka in sinova Jaka in Grega. Ob njih se je vila nepregledna množica sorodnikov in prijateljev, ki dejstva, da velikih mož ni več njimi, očitno še niso sprejeli. Ob državniških časteh z vojaško gardo na čelu, duhovnikih in eminentnih govornikih je staro in mlado točilo solze, a med žalujočimi se je v njihovih pogovorih kristaliziralo, kako sta si bila tako različna možakarja med seboj tudi podobna. Starejši, Žarko, umetnik po srcu in duši, diplomirani režiser in ekonomist, Sašo diplomirani strojnik in glasbenik. Oba zaljubljena v šport, kot bi ju še včeraj videli v belih teniških kratkih hlačkah ali smučarskih kombinezonih ... Oba do obisti predana hčerki in ženi Jasmin, ki je po težki bolezni za vedno odšla lani, polnih src ljubezni in želje, da Jaka in Grega postaneta pokončna
moža poštenih vrednot, in zavzeta, da Veri, glavi družine Petan - Malahovsky odvzameta z ramen vsaj kakšno skrb, ki ji jih ob tako pestri družbi vsekakor ni manjkalo. A ona je vedno zmogla vse, le da bo zdaj njej, vnukoma in dolgoletnemu, skoraj enakopravnemu družinskemu članu, škotskemu višavskemu terierju Lumpiju, čas tekel drugače - a z ljubeznijo, ki jo čutijo med seboj in z njunimi najdražjimi, ki so jih žal prekmalu in veliko prehitro drug za drugim zapustili, a bodo zdaj nad njimi bdeli iznad zvezd, ne dvomimo, da tudi nanje še čaka kopica prelepih trenutkov.
Slovenija
Ganljivo zadnje slovo dveh legend
Na ljubljanskem pokopališču Žale je bilo slovo od Žarka Petana in njegovega zeta Aleksandra Malahovskega tako ganljivo, da bi morda bolj ustrezala beseda grozljivo.
Nikola Miljković/KMA
